Danakilska Depresija, najbolj negostoljubni kraj na svetu. Je res?
Pekel na zemlji
Sliši se kot pretiravanje, ampak Danakilska depresija je verjetno eden najboljših približkov tej trditvi. Eno izmed najbolj neprijaznih okolij, ki jih lahko dokaj enostavno obiščemo. Vztrajna vročina, ni cest, ni tekoče vode, ni hotelov ali kateregakoli drugega sodobnega udobja. A to so tiste lastnosti, zaradi katerih potovanje preko Danakilske depresije spada med najboljša, nepozabna doživetja v Afriki.
Nahaja se na severu Afarskega trikotnika, geološke depresije, katero tvorijo tektonske plošče, ki se na tej točki počasi razmikajo. Danakilska puščava leži povprečno 100 metrov pod morsko gladino, padavin praktično ni, povprečna letna temperatura pa je 34.7°C .
Potovanje po Danakilski depresiji nekoč in danes
Nekoč je potovanje v Danakilsko Depresijo veljalo za izjemen avanturistični podvig. Potrebne so bile dolge priprave, iskanje primernih vozil, opreme, dolgotrajno pridobivanje številnih dovoljenj in neskončna pregovarjanja z lokalnimi Afari. To je bil začetek. Nato te je čakala pot. Že samo spust iz Etiopske planote v Hamed Elo je bil izziv. Takoj po prvem izstopu iz vozila, pa je marsikdo pomislil, kaj mu je tega treba. Žgoče temperature, nobene sence, hladne pijače, brez udobja zasebnosti hotelske sobe in negostoljubni Afari.
Še pred šestimi leti, ko smo jo prvič obiskali, so bile stvari precej drugačne kot danes. Danes je cesta do Hamed Ele in jezera Afdera asfaltirana, kar pomeni, da je dostop do Danakilske Depresije dokaj enostaven. Le še med Hamed Elo, vulkanom Erta Ale in jezerom Afdera je tista prava divja puščava. To v grobem pomeni 10-12 ur vožnje po brezpotjih. Vse ostalo je nova asfaltirana cesta, na kateri praktično ni nobenega prometa, vožnja pa je zavoljo tega izjemno prijetna in hitra. Ker je Danakilska depresija sedaj že dolgo na turističnem zemljevidu, se je seveda tudi organizacija potovanj tja močno olajšala. Prepiranj z Afari ni več, saj so tudi oni začutili, da se da od turizma dobro živeti. Dovoljenja se pridobi hitro, v Hamed Eli pa brez problema dobiš tudi hladno pivo. Improvizirani tuši le še polepšajo izkušnjo. Seveda ostaja spanje na prostem, visoke temperature, neizprosna oklica in doživetje stanja na robu aktivnega kraterja vulkana Erta Ale. Avantura je še vedno tam, le nekoliko bolj udobna je.
Kako izgleda naše potovanje preko Danakilske Depresije
Najzahtevnejši del potovanja, je še vedno soočanje z visokimi temperaturami, ki preko dneva narastejo do 50°C. Ker je suha vročina in ker se preko dneva vozimo ali pa skrivamo v senci, nikoli nismo zares dolgo časa izpostavljeni hudi vročini in močnemu soncu. Pot preko depresije traja štiri dni, glavni poudarki na poti pa so Jezero Afdera, vulkan Erta Ale, jezero Asale in vulkan Dallol. Najzahtevnejši je vzpon na vulkan Erta Ale, kjer pa se še vedno prilagodimo razmeram. To pomeni, da se vzpnemo v času sončnega zahoda, v dolino pa spustimo kmalu po sončnem vzhodu. Tako se izognemo vročini, vulkan pa doživimo v temi noči in jutranji zarji. Jezero Asale z rudarji soli in vulkan Dallol s svojimi barvitimi formacijami obiščemo v jutranjih urah. Do jezera Afdera pa prispemo v popoldanskih urah, kjer preostanek dneva izkoristimo za plavanje v jezeru in namakanju v toplih vrelcih. Vseskozi nas spremlja naša lokalna ekipa, ki skrbi za kulinarične užitke na poti.
Da je potovanje še zanimivejše, smo dodali nekdanjo muslimansko prestolnico Harar, narodni park Awash in spektakularno pokrajino Gheralta.
Še odgovor na prvo vprašanje, ali je Danakilska Depresija res eden izmed najbolj negostoljubnih krajev na svetu. Zagotovo spada mednje, a bolj kot za obiskovalce, ki puščavo obiščejo za nekaj dni, to velja za domačine, ki se vsakodnevno spopadajo s surovim okoljem, a vseeno tam živijo. O tem pa kdaj drugič.
Preberite še ostale članke iz Danakilske Depresije:
Program potovanja:
Danakilska depresija in severna Etiopija
Blog napisal/a Matej Hudovernik