Dallol – nezemeljski prizori

Dallol – nezemeljski prizori v neizprosnem okolju Danakilske depresije

Dallol je ime kraja v Danakilski depresiji, ki se imenuje po vulkanu v njegovi skrajni bližini. Dallol je danes nenaseljen, a nekaj deset let nazaj so prav tukaj živeli ljudje, ki so kopali minerale in sol. Raziskovalci so z rednimi merjenji ugotovili, da je Dallol naseljen kraj z najvišjo letno povprečno temperaturo. Popravljeno, je bil naseljen. Temperatura je še vedno tako visoka, prebivalci pa so odšli. Ko enkrat stojiš med tistimi fantastičnimi formacijami Dallola, jih zelo dobro razumeš. Fenomenalno lepo je, a to le za tisti kratek čas, namenjen uživanju v lepotah narave Dallola. Še posebej če veš, da obstaja pot ven.

Dallol leži v Danakilski depresiji v Etiopiji, nekaj deset metrov pod nadmorsko višino. Je ena od tistih lokacij na svetu, ki jih nihče, ko jih obišče, ne pozabi. Kot prvo pot do tja ni enostavna. Kot drugo razmere za potovanje tam niso ravno udobne in je cilj nagrada za naporno pot. Tisto, kar na cilju vidiš, pa je več in drugače, kot si sploh lahko predstavljaš. Okolica Dallola je namreč polna neverjetnih formacij razno raznih materialov. Formacije so posledica vulkanske aktivnosti, saj je vulkan Dallol prav blizu kraja Dallol. Krater je nastal, ko je bazaltna magma predrla debelo plast miocenske soli. Od takrat naprej se je narava, vsaj tako zgleda, igrala. Tolikokrat povedano, a tukaj še kako drži, da slike o Dallolu povedo več kot tisoč besed. Formacij je neskončno veliko in domišljija ima tukaj res prosto pot.

Jezero Assale in kamelje karavane s slanim tovorom

Pot v Dallol pelje iz postojanke Hamed Ela preko velikega jezera Karum, znanega tudi kot jezero Assale. Ko se že nekaj časa vozimo po širni in ravni belini, vprašam voznika, kje je zdaj to jezero Assale? Ja po njem se vozimo, mi odgovori. Ah, seveda. izsušeno je v tem vročem puščavskem podnebju in namesto vode je površina jezera debela plast strjene soli. Jezero leži na -115m in na njem pridni kopači ljudstva Afar dan na dan kopljejo sol. Izklesano sol naložijo na svoje kamele, jih med sabo povežejo v karavane, ki štejejo lahko tudi 20 ali več kamel in tovor odpeljejo ven iz depresije, na več kot 2000 m nadmorske višine v mesto Mekele.

To je popolnoma drug svet, si rečem tistega večera v Hamed Eli. To naselje se mi zdi po dobrem tednu Danakilske depresije pravi luksuz. Res da v celem naselju ni niti enega stranišča niti tekoče vode. A imajo eno preprosto restavracijo, kjer postrežejo tudi s stekleničko Coca Cole, kaj pa! Kako paše v tisti vročini, še posebej ko opazuješ mimoidoče življenje in šteješ kamele v vsaki od karavan, ki gredo mimo.

Dallol in jezero Assale sta lokaciji, kjer si prav gotovo rečeš, splačalo se je. Kljub temu, da imaš v laseh kakšen kilogram puščavskega peska, da tuš ni na voljo vsak večer in ne spiš v udobni postelji, nimaš na voljo menija z mnogimi možnostmi izbire za večerjo, da temperatur sploh ne omenjamo! Vse to ni pomembno, kajti ti kraji so tako neverjetni in tako težko si je predstavljati, da prav zares obstajajo. Zato jih dobro poslikaš. Vsakokrat, ko občuduješ te slike, komaj verjameš, da si to res videl in da takšni kraji na svetu obstajajo.

Ajda Šter