Baobab in slon

24. aprila, 2014 20:42 | Objavil/a: | Komentiraj

Kaj imata skupnega?

Na hitro bi rekli, da nimata kaj dosti skupnega. Baobab je drevo, slon je žival. Zatem pogledamo fotografiji obeh. Hm, morda pa bi se našla kakšna podobnost. Oba sta velika in mogočna, vsak v svojem svetu. Morda ima na kakšni fotografiji baobabovo lubje podobno barvo, kot slonova koža. Slon je največja kopenska žival, za baobab marsikje lahko preberemo, da je največje (ne najvišje) drevo v Afriki. Nekaj podobnosti torej obstaja. In oba sta tako značilna za Afriko. Slon med živalmi in baobab med drevesi. A obstaja območje v Afriki, kjer baobab in slon še posebej prideta do izraza. To je nacionalni park Tarangire v Tanzaniji. Čudovit park je to, poln živali, a večina obiskovalcev pride prav zaradi mogočnih baobabov in velikega števila slonov. Nemalokrat se zgodi, da baobab postane hrana za vedno lačne slone! A prizor, ko ob velikem baobabu stoji slon, ali še bolje, več slonov, je resnično izjemen. Prav zato je park Tarangire nekaj posebnega. Baobab in slon sta tista, ki rišeta njegovo prelepo podobo.

Kdo ali kaj je baobab?

Baobab je drevo. A vse prej, kot povsem »klasično« drevo. Le osem vrst baobabov obstaja na svetu in le ena od teh vrst je tista, ki jo najdemo v Afriki. Šest vrst živi na Madagaskarju in še ena v Avstraliji. Strokovno ime baobaba je adansonia in najbolj splošni afriški baobab se imenuje adansonia digitata. Med ljudmi je znan tudi kot narobe obrnjeno drevo ali opičji kruhovec. Ni najvišje, je pa gotovo največje drevo, kar jih najdemo v Afriki. Največji med baobabi dandanes je v Južni Afriki in se ponaša z višino prbl. 22 m ter premerom debla (dva med seboj povezana) skoraj 47 m. Določili so mu tudi starost preko 1000 let. To so številke, na katere je drevo resnično lahko ponosno. Tudi sicer baobabi dosegajo visoko starost in nekateri med njimi naj bi bili stari preko 2000 let. Ne le izjemne številke, baobab ima tudi lastnosti, ki ga poimenujejo drevo življenja. Baobab namreč v svojem deblu drži preko 80% vode. Največji med njimi imajo lahko v deblu preko 4500 litrov vode. Zato so baobabi pomemben vir vode za mnoge živali v sušnih obdobjih. Tudi za ljudi! Baobabovo deblo je tudi sicer precej drugačno od debel »običajnih« dreves. Ne tvori letnic, pač pa deluje kot velikanska goba. Ne le deblo, baobab ponuja okolici tudi svoje sadeže! Baobabovi sadeži so ovalne oblike, dolgi do 20 cm in pokriti s »kosmato« rjavo lupino. V notranjosti najdemo pudrasto meso snežno bele barve, ki ima vseh vitaminov in mineralov v presežkih. Zato mu marsikje rečejo tudi super sadež! Super sadež, super drevo, super baobab!

Naj se predstavi še slon!

Slon je že brez podrobnega opisa znan kot nadvse posebna in markantna žival. Je žival, s katero srečanje nas vedno prevzame. A ko poznamo več lastnosti in dejstev o slonih, potem nas enostavno navdušijo. Začnimo s številkami! Sloni dosežejo telesno višino do 4 m (včasih tudi kakšen centimeter več) in se ponašajo s telesno težo do 7000 kg. Najtežji slon je tehtal celo 12 ton. Seveda govorimo o afriških slonih, katerih je na našem planetu največ, dobrih 600 000 (azijskih je prbl. 10x manj) in so tudi večji od azijskih. Tako velika žival, kot je slon, seveda potrebuje tudi veliko hrane in vode. Afriški slon je vegetarijanec na dan poje do 200 kg zelenja, korenin, lubja, vejic ter popije do 100 l vode! Zato potrebujejo veliko ozemlja z veliko primerne hrane za svoje preživetje in se v skladu z deževno – sušnimi dobami tudi selijo. Gotovo najbolj zanimiv del slonovega telesa je njegov rilec. Rilec sta v bistvu nos in zgornja ustnica, združena v eno. Rilec je sestavljen iz 150 000 mišic in nobene kosti. Z rilcem sloni jedo, pijejo, se sporazumevajo, premikajo ovire. Naenkrat lahko z rilcem slon zajame do 10 l vode in dvigne do 350 kg. Ko je rilec spuščen proti tlom, je slon miren. Ko je rilec dvignjen strmo v zrak, slon grozi. Previdno torej! Ob rilcu ima slon okle. Vsak afriški slon jih ima, medtem ko pri azijskih le samci in še to ne vsak. Slonovi okli so tisto, kar žal zelo privlači človeka in je tudi edini del slonovega telesa, ki je za človeka uporaben. Okli odraslega slona so dolgi do 3 m in tehtajo do 35 kg! Prav črni lov na slone zaradi oklov je eden od razlogov, zakaj je število teh mogočnih živali tako upadlo. Še en del slonovega telesa je, po katerem lahko ločimo afriške slone od azijskih. Ušesa! Za ušesa afriških slonov pravijo, da po obliki spominjajo na obliko celine Afrike! Prepredena so z drobnimi žilicami, zato se slon lahko ob pahljanju z njimi nežno hladi. Koža na ušesih je izjemno tanka, kar pa ne velja za kožo na preostalem slonovem telesu, ki je debela kar 2,5 cm! Saj veste, kako pravijo, da ima nekdo slonjo kožo. Sloni nas prepričajo že s svojimi telesnimi lastnostmi. A sloni so zanimivi tudi zaradi svojega obnašanja in družbene organizacije. Izjemno inteligentni so, ničesar ne pozabijo, imajo razvit sistem sporazumevanja, se prepoznajo v ogledalu. Seveda je še veliko več o slonih, a to še prihranimo.

Zgodbica

Ko je vsemogočni ustvarjal Afriko, je bil še posebej natančen pri baobabih. Naj bo to drevo shramba vode za sušna obdobja in naj bodo njegovi sadeži še posebej polni zdravja! Tako ga je ustvaril in takrat še ni pričakoval, da bodo baobab nekoč klicali drevo življenja. Baobab je rasel in rasel, se širil in širil ter kmalu izstopal iz okolice. Začel se je bahati pred ostalimi rastlinami, da je boljši kot one ter koristnejši. Takrat se je stvarnik ujezil, izruval drevo ter ga obrnil naokrog, da so njegove številne koreninice štrlele v zrak. Tako je baobab dobil podobo narobe obrnjenega drevesa. A skupina še posebej vzvišenih in bahaških baobabov v Tanzaniji je bila deležna še ene spremembe. Iz čiste jeze nad njihovim obnašanjem jih je stvarnik preselil na posebej določeno območje, kjer takrat ni bilo veliko rastlin, pač pa so bile širne savane. To je bilo območje današnjega nacionalnega parka Tarangire. Baobabi so si tam kot narobe obrnjena drevesa ustvarili življenje in se hitro razmnožili, da jih je bilo vedno več. Nekega dne je mimo prišel slon. Privabil ga je pogled na množico teh velikih, izstopajočih dreves. Najprej se je približal previdno, a ko je ugotovil, da je to kljub vsemu drevo, kot vsi ostali ter ni nevarno, se je ustavil ob deblu. Z okli je podrezal v deblo baobaba in glej, ko se je odluščilo zunanje lubje, ga je znotraj pričakala mokra sredica! Kot nalašč za slona, ki potrebuje veliko hrane in vode. Kaj pa ubogi baobab? Baobab ima še eno dobro lastnost, namreč vse poškodbe na njegovem deblu se s časom lepo obnovijo in drevo živi dalje. Slon je opazil še kosmat rjav sadež na tleh, ki je padel z baobaba, ga poskusil in se še bolj navdušil. To pa moram sporočiti kolegom, si je rekel in se odpravil na pot, da bi srečal svoje slonje znance in prijatelje. Dolgo jih je prepričeval, da obstaja kraj s čudežnimi drevesi, a na koncu mu je nekaj slonov sledilo. Ko so ti spoznali baobabe, so šli iskat še več slonov. Vse skupaj je pripeljalo do tega, da je danes v parku Tarangire več tisoč slonov! Baobab in slon pa sta se naučila živeti v sožitju. Slon mu je obljubil, da se bo hranil z njim le v časih hude suše in pomanjkanja druge hrane. Zato je danes v parku obojih veliko in tako baobabi kot sloni žive svoje življenje največjih v miru naprej!

Ajda Šter

Kategorije: , , ,

Blog napisal/a Matej Hudovernik

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.