Stone town – srce Zanzibarja

Zanzibar je pravzaprav ime za arhipelag kar nekaj otokov, večinoma manjših in dveh večjih, Pembe ter Unguje. Unguja se imenuje tisti rajski otok, za katerega navadno slišimo ime Zanzibar. Unguja je s površino 1666 km² največji med otoki ter lokacija »prestolnice« arhipelaga Zanzibar. Ta se imenuje Zanzibar City. Najstarejši del Zanzibar City-a pa je karizmatičen Stone Town, kamnito mesto. Arhipelag Zanzibar je danes del Tanzanije, čeprav uživa delno avtonomen status in si prizadeva za popolno neodvisnost. Resnično je Zanzibar svet zase. To je najbolj očitno, ko se naključni obiskovalec znajde v ozkih ulicah Stone town-a, zasliši klic k molitvi in mimo njega hitijo zakrite ženske ter moški s tipičnimi muslimanskimi pokrivali.

Zakaj takšno mesto točno tukaj?

Zanzibar oz. Unguja ima že dolgo zgodovino. Dokazi o obstoju človeškega življenja segajo tudi do 20 000 let nazaj. A celotno otočje pridobi pomen kot trgovska postojanka na poti proti jugu Afrike. Nekaj dokazov govori že o obstoju trgovanja med starodavnimi Asirci in Afričani v 3. tisočletju p.n.š., dobrih 3000 let za njimi pa so se na otočju radi ustavili tudi Arabci iz Jemna ter Perzijci. Prvi prišleki, ki so se na Zanzibarju tudi naselili, so prišli v 11. in 12. stoletju n.š. To so bili Arabci, ki so se na otočju ustalili ter se tudi rasno pomešali z domorodnimi Afričani. Idealno tropsko podnebje Zanzibarja je prispevalo k temu, da se je na otoku pričelo gojiti mnogo eksotičnih tropskih začimb, po katerih je bilo v arabskem (in kasneje evropskem) svetu vedno več povpraševanja. 1499-tega so na Ungujo stopili prvi Evropejci, ki jih je vodil Vasco da Gama na poti v Indijo. Prevzeli so nadzor nad otokom kot trgovsko postojanko vse do sredine 17. stoletja. Zgradili so trdnjavo v Stone Townu in nadzorovali mimoidoči pomorski promet. Za Portugalci je nadzor nad arhipelagom leta 1698 prevzel Omanski sultanat. Takrat se začne pravi razvoj Stone Towna in celotne Unguje kot pomembne trgovske postojanke. Prve stavbe v Stone Townu, od katerih jih kar nekaj tudi danes še stoji, naj bi bile zgrajene v 1830-tem letu. 1840-tega je sultan Said Bin prestavil prestolnico Omanskega sultanata iz Muškata v Stone Town. Gradil in olepševal je mesto, ki ga je s svojo lokacijo prepričalo da je postalo prestolnica. Je idealno za pristanišče in kot nadzorna točka nad ladijskim prometom, saj je prav mimo Stone Towna potekala starodavna trgovska pomorska pot. Stone Town torej tako skozi leta zraste v tipično arabsko mesto. Skozi leta je Zanzibar postal del Britanskega protektorata in zatem postal del Tanzanije, a arabsko vzdušje na otočju in še bolj v Stone Townu ostaja vse do današnjega dne.

Podoba Stone Towna, živega muzeja

Središče mesta Stone Town je pravi labirint ozkih uličic s hišami, trgovinicami, bazarji, mošejami. Ulice so večinoma preozke, da bi dopustile avtomobilski promet, zato se po njih ljudje prevažajo s kolesi in motorji. Hiše so zgrajene iz značilnega koralnega kamna, od koder tudi ime, kamnito mesto. Večina hiš ima zunaj proti ulici obrnjene dolge kamnite klopi, ki služijo kot prehodi med močnimi deževji, ki zalijejo ulice ter kot družabni kraj, kjer ljudje posedijo in poklepetajo. Višje nad ulico ima mnogo hiš tudi tipične verande, najbolj značilna pa so vrata Stone Towna. Izjemno lepo, umetelno izdelana in okrašena sporočajo informacije o ljudeh, ki za njimi živijo. Poleg »vsakdanjih« hiš, kjer žive ljudje, ima Stone Town kar nekaj markantnih zgradb, ki so pripomogle k temu, da je mesto dobilo zaščito s strani Unesca. Tukaj so nekdanja sultanova palača, imenovana Hiša čudes, lepo ohranjena portugalska trdnjava, Anglikanska katedrala na mestu nekdanje zloglasne tržnice s sužnji, palača – muzej, še ena od sultanskih palač, ki danes služi kot muzej, perzijske »toplice«, hammami, rimo – katoliška katedrala Sv. Jožefa. Mnogo zanimivih ostankov zgodovine, ki niso zabeleženi na zemljevidih ali v vodnikih, se razkrije na dolgih sprehodih po ulicah Stone Towna. V nekem trenutku recimo obstaneš pred hišo, danes butik hotelom, kjer naj bi se rodil slaven Freddie Mercury.

V Stone Townu se je obvezno potrebno vsaj enkrat izgubiti!

To je namreč najboljša izkušnja »pravega« Stone Towna. Seveda obstajajo zemljevidi, a ulice so si tako podobne, da si je težko zapomniti pravo pot do hotela. A nič ne de, najbolje se je kar prepustiti, navadno reče vodnik in izgubiti. Vedno se najde kdo, ki za kakšen tanzanijski šiling rad pokaže pot. Prav med takšnim izgubljanjem so pogosto doživetja in nova odkritja še večja. Kje pravzaprav sploh začeti? Najprej naj vas popeljejo po ozkih uličicah in predstavijo pomembne hiše ter značilnosti tega lepega mesta. Zatem sledijo znamenitosti, za katerimi je obvezen sprehod čez glavno tržnico Stone Towna. Tudi tisti z močnimi želodci na trenutke zadržujejo dih. Še posebej na mesno – ribjem oddelku. Potem je seveda čas za kavico in če se le da v kakšni od starih hiš s pogledom na ulično dogajanje. Privoščimo si še svež kokos in pokramljamo z domačini na tistih njihovih kamnitih klopeh. Kaj pa nakupi? To je zdaj na vrsti. Stone Town ima lepih butikov kolikor nam srce poželi. Večerja? Za to poskrbe domačini, ki na obmorski promenadi zvečer postavijo stojnice, na katerih pripravljajo vso mogočo lokalno hrano. Prebivalci morja na enega od načinov, lokalna različica pice, kakšen kos slastnega ananasa in za žejo sok sladkornega trsa. Živahno je in prijetno. Po večerji je čas za pravi preizkus obvladovanja ulic Stone Towna. Nekje na najbolj ozkem delu se vodnik poslovi in zaželi srečno. Ah, z lahkoto, saj obvladamo! Zatem zmanjka elektrike. Zabava se začne!