Prvomajska Sumatra

15. maja, 2015 13:58 | Objavil/a: | Komentiraj

Potovanja po Sumatri so vedno nekaj posebnega in prav tako je bilo tudi tokrat. Sumatra je namreč ravno prav nepredvidljiva, da nikoli čisto točno ne veš, kaj bo dan prinesel. Prav to je poleg mnogo drugega tisto, kar nam je všeč. Tokratno potovanje smo začeli na najbolj divjem delu Sumatre, otoku Siberutu. Siberut je najbolj poznan po zanimivi kulturi avtohtonih prebivalcev Mentawajcev. Ti delno še vedno živijo življenje v duhu lovsko – nabiralniškega sistema, imajo svoje šamane in nekateri so izjemno lepo tetovirani. Podali smo se torej med Mentawajce in zgodilo se nam je marsikaj. Gazili smo po blatu, nekateri bosi stopili na bodičasto palmo, se vdrli skozi tla lokalne hiše, opazovali zdravljenje lokalnega šamana v živo, si naredili lokalno oblačilo, ki bo pri nekaterih poleti zamenjalo kopalke na plaži. Ni nam ušlo niti soočenje z veliko kulinarično specialiteto Siberuta, mastnimi črvi, katerim rečejo tamare! Oh Siberut, prav lepo je bilo in vsekakor so nam ostali nepozabni spomini! Med Mentawajce se sicer nihče od nas še ne bi preselil, smo pa ponovno začeli ceniti marsikatero najosnovnejšo dobrino v našem urejenem svetu.

Nadaljevali smo z raziskovanjem zahodnega dela Sumatre. Tam smo se nagledali čarobno lepih jezer, poizkusili najpikantnejšo hrano, ugotavljali, kako je v družbi, kjer so glavne ženske, občudovali umetelne strehe tradicionalnih hiš. Z domačini ljudstva Minangkabau smo seveda tudi zaplesali in med kar nekaj sprehodi vedno naleteli na nekaj blata. Tako da še vedno nismo uspeli reči adijo džungla in blato!

V tretjem delu potovanja pa smo po notranjem letu pristali v dvomilijonskem Medanu in se takoj podali v džunglo pri Bukit  Lawangu, kjer smo spoznali človeku izjemno bližnje sorodnike, orangutane. Prav imate, spet smo bili malce blatni. Poleg orangutanov smo srečali tudi redkejšega gibona in se ponovno naužili džungelskega zelenja do onemoglosti! Zatem smo v Berastagiju strmeli v visoke vulkane, ki so še nedolgo tega povzročili kar nekaj nevšečnosti v okolici in se mimogrede še povabili na barvito lokalno poroko. Za češnjo na vrhu smetane celotnega potovanja smo si privoščili še počitnice na jezeru Toba, kjer smo se družili z veselimi Bataki, preverili temperaturo jezera in nasploh ter enostavno uživali!

Sklep: bilo je lepo! Gotovo se še vrnemo.

Kategorije: ,

Blog napisal/a Matej Hudovernik

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.