Prihod na Japonsko

24. novembra, 2015 12:23 | Objavil/a: | Komentiraj

Pravi pravcati jet lag

Seveda mi jet lag prav gotovo ni nepoznan pojem. A navadno je vedno zelo hitro minil že po prvi ali drugi noči na potovanju. Še nikoli se mi ni pojavil v takšni obliki kot na prvem potovanju na Japonsko. Japonska je bila dolgoletna želja in kar nerealno je bilo držati v rokah vozovnico do Tokya. Dolg let je bil prijeten in ob prihodu v Tokyo se mi ni zdelo, da se je ura tako zelo spremenila. Pač, bilo je popoldne in zgodnje aprilsko vreme na Japonskem je bilo podobno domačemu. Prihod je bil miren in prijazen, tako kot celotna Japonska. Hitro sva se znašla tudi z na prvi pogled nemogočim načrtom mestnega prometa v Tokyu in relativno hitro našla tudi prvi hotel. Hotel je bil prijeten, soba minimalna, a topla in prijazna. Spala sva na dveh preprostih futonih na tleh. Kopalnice so bile skupne in zelo čiste. Nekaj minut sem potrebovala, da sem razvozlala vse gumbe na wc-ju. Japonsko školjko si je moč pred uporabo celo pogreti! Kakšen luksuz! Kmalu za vselitvijo v hotel sva napadla najbližjo trgovino. Lakota je bila huda. O, glej, koliko sušija! Nekaj paketkov je romalo v vrečko in v sobi sva jih hitro izpraznila. Raj! Za ljubitelje sušija še posebno! Ob toploti iz prenosnega radiatorja v sobi naju je utrujenost premagala kljub temu, da je bila doma takrat ura komaj nekaj čez poldne. Ko sva se naslednji dan zbudila in pogledala na uro, nisva verjela svojim očem. Dve popoldne!!! Nemogoče, ni variante,… O ja, je kar realno. Preverila sva na vse možne načine, čas je bil pravi! Kaj vse zamujava! Čas na potovanju je seveda dragocen! In midva sva ga takole mirno kar nekaj prespala!

Oh te češnje

Japonsko sva obiskala prav v času cvetenja češenj, za Japonce neizmerno pomembno obdobje. O tem sva nekaj prebrala in videla kakšno sliko, a si nisva niti slučajno predstavljala, kako to zgleda v živo. Po dobro prespani prvi noči v Tokyu sva se odpravila s podzemno železnico do enega od mestnih parkov in se sprehodila pod cvetočimi češnjami. Park je bil poln veselih domačinov, ki so si s sabo prinesli vse mogoče prigrizke in pijačo ter si pod češnje razgrnili kakšno ponjavo ali deko in uživali vzdušje. Neverjetno. Češenj je res veliko in prav zato je pogled nanje nekaj prelepega. Kaj ni to dober razlog za praznovanje in veselje, prelepe cvetoče češnje, ki prinašajo prihod pomladi! V obdobju cvetenja češenj je vse na Japonskem posvečeno temu. Meteorološkim napovedim dodajo točno določene dni in celo ure začetka cvetenja v različnih krajih. Tako dobro sva izbrala termin potovanja, da sva v mnogih krajih, ki sva jih obiskala, doživela cvetoče češnje in pod njimi veseleče se Japonce. Res, prvi stik z Japonsko v Tokyu pod cvetočimi češnjami ne bi mogel biti boljši.

Suši vedno in povsod

Eden od razlogov za najin obisk Japonske je bil tudi suši. Oba sva nad njim navdušena in se ga ne moreva naveličati. Če je dober že v domačih krajih, kako bo šele na Japonskem, sva si mislila. Ob tem sva si predstavljala, kako bova pohajala po mestih in si med ogledi privoščila dolge obroke sušija v kakšnih dobrih restavracijah. To misel sva opustila kaj hitro ob obisku prve restavracije in ceniku. Dobre restavracije imajo seveda svojo ceno. In na tak način se je s sušijem težko najesti do sitega vsak dan z omejenim budgetom. Zato sva svoj načrt prilagodila. Izbirala sva preprostejše lokale, kjer sva pogosto izbrala tudi druge japonske specialitete, ki naju nikoli niso razočarali ter si suši kupovala za večerje v »food courtih« večjih nakupovalnih središč. Tam je bil sveže pripravljen suši odličen in cenovno dostopen. Zato sva si ga lahko privoščila več, a namesto lepo urejene restavracije večerjala v najini sobi! Nič zato, okus sušija je bil prav tako dober. In ne, nisva se ga naveličala do konca potovanja. Doma ga ne pripraviva velikokrat niti si ga ne kupiva, saj je bil suši na Japonskem že zaradi okolja nekako boljši kot doma.

Japonska naju je torej navdušila in prevzela že ob prvem stiku. Kasneje sva se lotila tudi podiranja marsikaterih mitov o Japonski. O tem naslednjič!

Ajda Šter

Kategorije:

Blog napisal/a Matej Hudovernik

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.