Plemenski jug Etiopije – Pri Mursijih

Ljudje z glineno ploščico v ustnici

»Jih bomo videli?« me pogosto sprašujejo že prve dni potovanja po Etiopiji. Ljudje z glineno ploščico v ustnici so eno najbolj fotografiranih plemen Afrike. Pravzaprav nimajo čisto vsi pripadniki plemena Mursi glinene ploščice v ustnici, kot se morda zdi. Glineno ploščico imajo v ustnici le Mursi ženske. Ta ploščica buri duhove pri vseh nas. Vprašanja se postavljajo eno za drugim. Mursiji pa so tudi sicer zelo zanimiva etnična skupina Nilotskega izvora. So pastirji in poljedelci, pol nomadi. Na svetu jih je danes manj kot 10 000, od katerih jih manj kot 1000 živi v civilizaciji. Mursiji imajo bogato oralno tradicijo, ki se prenaša od ust do ust. Njihovo življenje je asketsko in se večinoma vrti okrog vsakodnevnega preživetja in seveda raznovrstnih obredov. V svetu so postali znani prav zaradi glinenih ploščic, ki jih v ustnicah nosijo ženske ter zaradi obrednih dvobojev.

Okrogle glinene ploščice v ustnicah žensk, zakaj – zato

Ne le pleme Mursi, pač pa tudi Surma, Chai, Suri in Tirma so znani po okroglih glinenih ploščicah, ki si jih ženske vstavljajo v spodnjo ustnico. Dekletom teh plemen v starosti 15 – 16 let mama ali kakšna druga starejša ženska v naselju zareže v spodnjo ustnico in v vreznino si dekle vstavi leseni zatič dokler se rana ne zaceli. Ko je rana zaceljena, si dekleta v nastalo odprtino vstavljajo najprej manjše in zatem vedno večje okrogle, okrašene glinene ploščice. Znane so tudi ploščice z 12 cm premera! A velikosti so različne. Zakaj glinene ploščice? Ena ideja govori o tem, da naj bi ploščice sporočale »vrednost« dekleta za poroko. A ta ideja se izjalovi ob dejstvu, da je večina porok vnaprej dogovorjenih mnogo pred časom, ko si dekleta vstavijo prvo glineno ploščico v usta. Še ena ideja se pojavlja, da naj bi z glineno ploščico v ustnicah ženske naredili nezanimive za trgovce s sužnji, a tudi ta ni potrjena. Kakor ostale oblike krašenja/označevanja telesa pri afriških plemenih naj bi tudi glinene ploščice v ustnicah Mursi žensk najbolj izražale odraslost in zrelost.

Obredi – smisel življenja

Mursiji žive iz dneva v dan. Bistvo je preživetje. Skrb za živino in skrb za polja, ki jih urejajo. Pozorni so na vsak znak narave, ki jo ves čas opazujejo. Sušno in deževno obdobje sta zanje izrednega pomena. A tudi njihovo življenje ima smisel. Obredi. Najbolj priljubljeni so obredni dvoboji, kjer se mladi neporočeni fantje iz različnih klanov bojujejo med seboj z 2m dolgimi lesenimi palicami. Tako se dokažejo mladim, neporočenim dekletom in si lahko poiščejo nevesto! Dvoboji potekajo med različnimi »okrožji« Mursijev in so načrtovani daleč vnaprej. Potekajo tudi več dni. Ljudje se jih zelo veselijo in za vse je to pomemben družaben dogodek. Poleg dvobojev je tukaj tudi krašenje telesa (poleg vstavljanja glinenih ploščic v usta), kjer se več ljudi zbere skupaj in si pomagajo pri poslikavah, brazgotinjenju. Mursiji verjamejo v neko večjo silo in poznajo versko avtoriteto, Komoru. To je človek, ki izvaja obrede za prihod dežja, zaščito moških v divjini, zaščito poljščin pred boleznimi. Mursiji poznajo tudi zdravilce in mnogo zdravilnih obredov, katerih se prav tako pogosto udeležuje večje število ljudi.

Stik z Mursiji na potovanju po južni Etiopiji

Že pred odhodom iz prašnega naselja Jinka se dogovorimo, da bomo ob srečanju s plemenom Mursi najprej pustili, da nam razkažejo bivališča in povedo kaj o svojem življenju. Fotoaparate bomo ta čas pustili v džipih. Ne ravno najboljša cesta vozi v Narodni park Mago in potujemo nekaj več kot eno uro, ko zagledamo prvo naselje Mursijev. Zelo preproste slamnate okrogle hiške. Zapeljemo se še malo dlje in naslednje naselje je »naše«. Stopimo iz džipov in pred nami se prikažejo prizori kot iz kakšne dokumentarne oddaje. To so ljudje, za katere si še predstavljati nismo mogli, da obstajajo v današnjem svetu. Gledamo eden drugega. Vodnik razloži potek obiska in najprej se sprehodimo med hiškami ter izvemo vse o njihovem življenju. Mar res živijo v teh hiškah? To je eno najpogostejših vprašanj. Res, prav zares. Kaj pa pohištvo, kopalnica, voda,…? Vprašanjem ni konca. Tako drugačen je ta svet in tako težko si je predstavljati, da ljudje dandanes prav zares tako živijo. Romantika? Kakor za koga. Vse skupaj se zdi tako nadrealno. Le kaj si mislijo o nas z našo tehnologijo, oblačili, pripomočki…? Kako navezati stik? Najbolje se je prijazno nasmejati. Morda vas bodo prijeli za roko, potipali vašo kožo, lase. Vi lahko naredite enako. Poskusite najti način, kako bi jih malce nasmejali. Vsi smo ljudje. Vsi smo krvavi pod kožo. A mi smo se zvečer vrnili v naše (sicer nadvse preproste) udobne, zidane sobe s tekočo vodo in posteljo. Umili smo se in preoblekli, si privoščili večerjo. Kaj pa večer Mursijev v »naši« vasici? Prav gotovo tudi njim ni bilo hudega, bilo pa je zelo drugače. Mi smo veliko bolj začeli ceniti vse to, kar imamo.

Naslednjič o plemenu Hamer

Ajda Šter