Otočje Togian, Sulawesi

Ko najlepša razglednica postane resničnost

Saj poznate tiste razglednice z rajskimi plažami? Majhnimi otočki, palmami, belim peskom in prosojno turkizno morsko vodo? To so tiste, o katerih sanjamo podnevi in ponoči. Tiste, za katere si želimo, da bi tekli po njih belem pesku v tisto toplo tropsko morje, potem pa se prepustili senčki kokosovih palm. Pogosto ostanemo pri slikah. Ali morda zaupamo kakšnim slikam, ki se izkažejo za precej lepše od resničnega stanja. Otočje Togian, del velikega indonezijskega otoka Sulawesi, pa je tisti kraj, kjer je resničnost lepša od najlepših razglednic, fotografij, kakršnihkoli pričakovanj. Tukaj so vsi tisti ključni elementi z razglednic rajskih plaž in še mnogo, mnogo več…

Vse lastnosti otočja Togian

Otočje Togian na Sulawesiju leži dve stopinji južno od ekvatorja in ima povprečno letno temperaturo prbl. 30°C. Nahaja se torej v tipičnem tropskem podnebnem območju, kjer je v kateremkoli letnem času prijetno toplo, prav takšno je tudi morje, lahko pa kadarkoli pride kakšna plohica, ki lepo osveži zrak. Med otoki sta dva večja in bolj naseljena, ostali so manjši in jih je na desetine, naseljen je le kakšen. Vseh prebivalcev je skupaj 25 000. Med njimi je večina muslimanskih Minihasansijev iz celinskega Gorontala, ki so se sem preselili predvsem zaradi preživljanja z ribolovom. Najbolj zanimivi prebivalci otočja Togian so sigurno pol-nomadski Bajauji oz. »morski cigani«, katerih danes po otočkih živi prbl. 2000. Izvirajoč iz Filipinov in Bornea so se že od nekdaj preživljali z ribolovom in trgovino. Na Togianih so znani po svojem spretnem načinu ribolova z masko in sulico ter potapljanju na dah, najpomembnejši ulov pa so morske kumare, katere radi odkupijo Kitajci.

Obali otočkov dominirajo kokosove palme, proti središču vseh otočkov pa se tropske rastline in drevesa zgostijo v pravo pravcato neprehodno džunglo, ki ponuja nešteto možnosti za raziskovanje. Otoki ponujajo zavetje tudi številnim živalskim vrstam. Na večjih otokih lahko srečamo zanimive kopenske živali kot so tarsiji (najmanjši primat na svetu), divji prašiči, jelene, srne, babiruse (endemičen na Sulawesiju, nekakšen prašič z izjemno dolgimi čekani), sadne netopirje in številne pisane tropske ptice. Morje je zavetje za še bolj pisan živalski svet, ki mirno uživa mirno življenje v morju med otoki, saj tukaj ni divjega in gostega ladijskega prometa, ni množičnega turizma, dinamitnega ribolova. Zato so koralni grebeni tukaj izjemno lepo ohranjeni, njene prebivalce pa lahko opazujemo od daleč kar iz ladjice, saj je morje tukaj zelo čisto, še lepše pa je od blizu z masko.

V otoškem raju tudi čas mineva drugače

Večer pred odhodom na otočje Togian in skoraj »kičast« sončni zahod s silhuetami tistih palm kot bi jih nekdo nalašč postavil prav tja. To je pristaniška Ampana, kjer se opremimo z vsem potrebnim za naslednje dni na otočju, kjer so možnosti nakupov izven osnovne hrane kot je riž z ribo, precej omejene. Pri tem se držimo načela česar nimaš, gotovo ne boš potreboval in manj je več. Sploh pa, kaj bi še tako dobro založena trgovina pri tistem opojnem raju, ki nas čaka v naslednjih dneh. Naslednje jutro se v pristanišču vkrcamo na našo ladjico in že plujemo proti samosvojim otočkom. Morska voda postaja vedno bolj turkizna in počasi se na obronkih zarišejo oblike prvih otočkov. Po nekaj urah vožnje dosežemo cilj, našo postojanko za naslednje dni, majhen otoček z imenom Bolianga.

Dnevi na otočju Togian minevajo brez gledanja na uro in časovnih omejitev. Tukaj je lepše kot v najbolj drznih sanjah o rajskem tropskem otočku. Na noge te lahko požene že sončni vzhod s svojo barvno paleto in prvim čofotanjem v topli vodi, morda raziskovanjem morskih globin v okolici »baznega« otočka. Cele dneve lahko uživaš smisel življenja, kot nekateri rečejo ležanju na plaži. In jih kronaš še z mnogimi izletki na sosednje otočke, samotne plažice, raziskovanje tako kopnega kot morja. Raziskovanje si zaslužijo tudi brezčasne ribiške vasice s samosvojim življenjskim utripom in opazovanje tega mirnega vsakdana ljudi, ki so si v tem raju ustvarili življenje. Za nameček so tukaj še okusne ribe z nepogrešljivim rižem in ostalimi okusnimi tropskimi dodatki. In prav vsak dan drugačen sončni zahod, za katerega skoraj zmanjka prostora za posnetke na fotoaparatih. Večerni klepet se pogosto zavleče v noč in nočno čofotanje po zvezdnem planktonu.

Na Togianih imaš občutek, da je ves svet tvoj

In enkrat pride dan, ko tudi čas ponovno dobi svoj pomen. Ladjica je pripravljena na odhod. Zopet »udarimo pot« po Sulawesiju, ki komaj čaka, da ga še raziščemo. A dnevi, preživeti na otočju Togian, ostanejo za vedno na tistih najlepših razglednicah, ki jih hrani samo naš »trdi disk«.

Matej