NYEPI – hindujsko novo leto na Baliju oz. »dan tišine«

 Vam je že kdaj kdo ukazal, da cel dan ne smete početi nič?

Točno to se vam zgodi, če se po naključju (nekdo je sicer rekel, da naključij v življenju ni) znajdete na Baliju v času tik preden domačini praznujejo novo leto. Tri dni pred dogodkom so ulice vasi in mest polne pražnje oblečenih ljudi, ki nosijo na glavah nekakšne prazne prestole in hodijo eden za drugim v nekakšni zamaknjenosti. Naslednji dan se ne dogaja nič. Še en dan kasneje pa se na vaškem nogometnem igrišču pojavijo ogromni papirnati stvori, en bolj strašen kot drugi. Takrat ti v bajnarju, družinskem kompleksu, kjer stanuješ, povedo da se pripravljajo na najpomembnejši praznik v letu, to je praznovanje hindujskega novega leta. Jutri ne bomo smeli početi nič, ne govoriti, ne uprabljati elektrike, luči, gledati televizije, se sprehajati po ulicah… Skratka prepričali bomo zle duhove in demone, da je Bali opuščen in da bodo raje zavili drugam. In še kako resno so mislili. Na cestah so posebej določeni stražarji, ki zavrnejo naključne sprehajalce in jih pošljejo nazaj v hiše. Ni klepetanja, ni kuhanja, uporabljanja elektrike. Kaj torej početi na NYEPI? Čisto nič. In prav to je najlepše!

Izvor Nyepija in zakaj sploh gre

Nyepi se je uradno začel praznovati že leta 78 n.š., ko je bil na prestol postavljen tolerantni in ljubeznivi kralj Kaniska, ki je vedno znal uravnavati ravnotežje med hinduizmom in budizmom, takrat prevladujočima verstvoma. Zaradi njegove tolerance do različnega, se takrat začne novi vek hinduizma, ki ga poimenujejo Saka obdobje. V tem času odpotujeta po svetu tudi dva znana hindujske misijonarja, Aji Saka in Dharma Yatra in pot ju zanese proti Indoneziji. Tukaj zato še danes praznujejo novo leto vsako leto na dan, ki sledi luninemu mlaju pomladanskega enakonočja. Prav na ta dan, ko se je začela nova doba hinduizma s kraljem Kanisko.

Legenda pa pravi takole:

Nekoč, pred davnimi časi, ko je bilo na svetu še malo ljudi, so vsi živeli v izobilju. Hrane je bilo dovolj in nič jih ni ogrožalo. Zato so ljudje pozabili na trdo delo, ustvarjalnost, preživetje. Pozabili so na spoštovanje bogov in so le še uživali življenje. Brezdeljno plesali, peli, se zabavali. Niso poslušali preroških besed puščavnika, ki je napovedal črno obdobje zaradi obnašanja ljudi. In nekega dne so bogovi zapustili svet ter šli na dolg spopad s slabimi duhovi, demoni, pošastmi. Svet je hitro zajela tema. Vreme se je začelo obnašati po svoje, gozdovi so se izsušili, hrane je zmanjkalo. Tisti, ki so preživeli, so se zaobljubili, da bodo vsako leto v spomin na preroške besede puščavnika točno tisti dan upoštevali pravilo štirih –NE: ne odpiraj oken, ne prižigaj ognja, ne hodi ven, ne počni vsakodnevnih stvari. S tem so želeli zbuditi predanost bogovom in spoštovanje marljivega dnevnega življenja.

Na dan Nyepija torej »ugasne« vse dogajanje na Baliju, od 6:00 zjutraj do 6:00 zjutraj naslednjega dne. 24 ur. Ta dan se Balijci izogibajo vsakršnega hrupa, govorjenja, prižiganja luči, uporabe elektrike na kakršenkoli način, ne hodijo na ulice. Kaj se dogaja znotraj hiše, je seveda stvar posameznika. Ulice pa so dejansko pod nadzorom posebej v ta namen pripravljenih varnostnikov, ki budno spremljajo dogajanje in so edini prisotni na ulicah na dan Nyepija. Torej vsakršen naključni prihod na ulico se konča s tem, da te pošljejo tja od koder si prišel. Promet je teh 24ur prepovedan. V celoti se zapre balijsko edino mednarodno letališče, brez izjem. Pristanišče je prav tako zaprto za ves promet. Življenje ugasne za celih 24 ur. Izjeme so, za tiste, ki potrebujejo medicinsko pomoč, noseče ženske, ljudi v kakršnikoli hudi stiski.

Dogajanje pred Nyepijem

 Melasti oz. Mekiyis, 3 dni pred Nyepijem

Na ta dan Balijci v dolgih procesijah nosijo prestole in kipce vseh bogov v vasi/mestu do najbliže reke oz. k morju, kjer jih potem očistijo. Gre za simbolično očiščenje prav vse narave, ki nas obdaja in pri tem simboličnem obredu se bogovi tudi navzamejo »Amerte«, vira večnega življenja, ki je v vodi. Sama simbolika. Po obredu očiščenja, se bogove vrne nazaj v njihove templje, kjerkoli že so.

Tawur Kesanga, 1 dan pred Nyepijem

Točno en dan pred Nyepijem se na glavnih križiščih v balijskih vaseh in mestih dogaja velik dogodek izganjanja slabih duhov. Domačini, predvsem mladi, že več dni prej pripravljajo OGOH – OGOH-je, fantazijske pošasti in zle duhove, demone iz bambusa in papirja. OGOH – OGOH-ji predstavljajo vse zlobne duhove in nasploh vse kar je zlega in slabega v okolici, ki nas obdaja. Zatorej morajo biti izgnani iz naših življenj. Ljudje jih ustvarijo različnih oblik, velikosti… Podobe črpajo navadno iz balijske folklore, zgodb in domišljije. Vse pa so strašljive. V vsaki vasi/mestu organizira parado OGOH – OGOH-jev mladinska organizacija, imenovana Seka Teruna. Proti večeru se vse pošasti dvigne na nosila in nese po ulicah, da jih vidijo vsi pebivalci. Procesijo spremlja tradicionalna glasba, tudi ljudje se oblečejo pražnje v ta namen. Procesija se zaključi nekje ob enem izmed pomembnejših križišč v mestu (tradicionalno je to kraj, kjer se srečujejo demoni). Takrat je čas za obreden zažig vseh OGOH – OGOH-jev, ki ga pospremijo z glasnimi kriki!

Na dan Nyepi-ja

Ta dan cel Bali obmolkne. Ulice so opuščene, stanje pa nadzorujejo posebni varnostniki, imenovani Pecalang. Ti ne samo nadzorujejo stanje, ampak tudi preprečujejo vsakršno dogajanje, ki bi lahko zmotilo Nyepi. Ljudje obmolknejo in se držijo za stenami svojih domov. Ne kuhajo, ne uporabljajo elektrike na kakršenkoli način,… Cel dan prekine le kakšen lajež, brenčanje žuželke… To je dan, ko vsak posameznik preizkusi sebe in se očisti na vse mogoče načine. Je dan, namenjen poglobitvi v samega sebe. Razmišljanju o vrednotah, ljubezni, potrpežljivosti, dobroti,…

Dan po Nyepiju oz. Ngembak

To je dan, ko Balijci obiščejo eden drugega. Družine, sosede, prijatelje. Z namenom, da bi si odpustili za vse, kar je bilo in začeli na novo.

Kako izgleda Nyepi v živo?

Točno tako, kot je opisano zgoraj. In res je lepo, ko ti enostavno ne preostane drugega, kot da ne delaš čisto NIČ v mirnem in tihem okolju svojega doma. To je res dan, ki ga nameniš sebi. In ko mine tistih 24 ur, toliko bolj ceniš vse, kar imaš. Samoumevno ni več le to. Vse dobi pomen in življenje postane lepše. Lahko začneš znova. Ja, drži tudi tisto o letališču in prometu. Balijska vlada je celo predlagala, da bi Nyepi postal svetovni praznik. Kajti vsi bi sem in tja potrebovali en tak Nyepi. Poleg tega bi še pomagali okolju. Predstavljajte si, da bi cel svet obmolknil za en dan kot se to zgodi na Baliju na dan Nyepija! Sliši se nemogoče, a prav praznovanje Nyepija na Baliju nam govori, da nemogoče pravzaprav ne obstaja! Kajti prav vse je mogoče!

Ajda Šter