Moldavija – država, kjer imajo pod zemljo več vina kot marsikje nad zemljo vode

Ko pomislimo na vinske velesile, običajno najprej pridejo na misel Francija, Italija ali Španija. Potem se oglasi še kakšen samozavesten Slovenec z refoškom ali cvičkom. Moldavija pa medtem tiho sedi v kotu, srka svoj cabernet in čaka, da svet ugotovi, da je pravzaprav ena najbolj vinskih držav na planetu.

In številke ji dajejo prav. Moldavija ima eno največjih površin vinogradov na prebivalca na svetu, vino pa tam ni samo pijača – je del nacionalne identitete. Nekateri narodi imajo nogomet, drugi kraljeve družine, Moldavci pa imajo vinske kleti, v katere se lahko zapelješ z avtomobilom.

Dobesedno.

Podzemna mesta vina

Največji zvezdi moldavske vinske scene sta ogromni podzemni kleti Cricova in Mileștii Mici. Če si predstavljate prijetno vinsko klet z nekaj lesenimi sodi in prijaznim gospodarjem v karirasti srajci – pozabite. Tukaj govorimo o pravih podzemnih mestih.

Mileștii Mici ima več kot 200 kilometrov tunelov in velja za največjo vinsko zbirko na svetu. Guinnessova knjiga rekordov potrjuje, da tam hranijo okoli dva milijona steklenic vina.

Cricova pa ni veliko manj impresivna. Gre za labirint več kot 120 kilometrov podzemnih ulic, kjer imajo “ceste” imena po vinskih sortah. Tako lahko zaviješ na ulico Cabernet, potem pa nadaljuješ proti ulici Chardonnay. Google Maps tam verjetno doživi manjši živčni zlom.

V teh podzemnih rovih vladata stalna temperatura in vlaga, idealni za staranje vina. Če bi človek tam pustil še sebe za nekaj let, bi mogoče tudi sam postal boljši.

Od Sovjetske zveze do vinske renesanse

Moldavska vinska zgodba ima tudi precej divjo zgodovino. V času Sovjetske zveze je bila Moldavija nekakšna vinska tovarna imperija. Pravijo, da je bila skoraj vsaka druga steklenica vina v Sovjetski zvezi narejena prav tam.

A po razpadu Sovjetske zveze je sledil hladen tuš. Ruski embargi na moldavsko vino so industrijo močno prizadeli. Kar je bilo sprva katastrofa, se je kasneje izkazalo za presenetljivo dobro stvar. Moldavci so se morali nehati zanašati na ogromne količine poceni vina in začeli vlagati v kakovost.

Danes moldavske kleti proizvajajo odlična vina iz lokalnih sort, kot so Feteasca Albă, Feteasca Neagră in Rară Neagră, obenem pa uspešno konkurirajo tudi z mednarodnimi sortami.

Skratka: iz “sovjetskega vina za mase” so prešli v butične zgodbe za vinske navdušence.

Vino kot nacionalni šport

V Moldaviji vino ni rezervirano za posebne priložnosti. Tam je skoraj vsaka priložnost posebna priložnost. Gostoljubje je del kulture in zelo težko boš obiskal moldavsko vas, ne da bi ti nekdo ponudil domače vino, hrano in še dodatni kozarec “samo za pokušino”.

Kar je seveda past.

Ker “samo za pokušino” hitro pomeni tri ure dolg večer, pet različnih vin in debatiranje o življenju z ljudmi, ki si jih spoznal pred dvajsetimi minutami.

In prav v tem je čar Moldavije. Ni popularna, ni sterilna in ni narejena za Instagram. Je nekoliko kaotična, zelo pristna in neverjetno podcenjena.

Turistična destinacija prihodnosti?

Moldavija sicer še vedno ni država, kamor bi drle množice turistov. Kar je morda celo dobro. Namesto dragih turističnih pasti dobiš pristne vinske ture, domačo hrano in občutek, da si odkril nekaj, česar večina Evrope še ni.

V vsakem primeru pa velja isto pravilo: v Moldavijo prideš zaradi radovednosti, domov pa se vrneš z novim spoštovanjem do vina … in verjetno kakšno steklenico preveč v kovčku.

Država, ki jo svet šele odkriva

Moldavija morda nima morja, velikih metropol ali slavnih znamenitosti. Ima pa nekaj drugega – zgodbo. Zgodbo o državi, ki je iz sovjetske vinske industrije ustvarila sodobno vinsko identiteto. In zgodbo o ljudeh, ki znajo uživati življenje nekoliko počasneje.

Morda je prav zato Moldavija ena zadnjih resnično pristnih vinskih destinacij Evrope.

In če nič drugega – malo držav se lahko pohvali, da imajo pod zemljo celo mesto, kjer namesto metroja vozijo med sodi caberneja.