»Veš, mi Minangkabau ljudje smo zelo ponosni,« mi je povedal lokalni vodnik Hanafi nekega dne ob skodelici grenkobne sumatrijske kave tam na razgledni točki nad jezerom Maninjau. »Nekaj posebnega smo, na svetu nam ni enakega, niti zelo podobnega ljudstva,« nadaljuje. Ob kavici mi je nato povedal kar nekaj zanimivosti svojega ljudstva, Minangkabau. Zgodba me je pritegnila in raziskovala sem naprej. Predvsem pa sem med temi ponosnimi, prijetnimi ljudmi preživela kar precej več časa, kot sem sicer načrtovala. Zelo rada se tudi vračam mednje, kadar se pojavi priložnost.

Začne se z imenom

Minang v prevodu pomeni zmagoviti, kabau pa bik. Seveda je zadaj tudi zgodbica. Nekoč, pred davnimi časi, se je ljudstvo Minangkabau zapletlo v konflikt s princem sosednje dežele. Ker si ne oni ne princ niso želeli vojne, so se dogovorili za boj dveh bivolov do smrti. Princ je priskrbel največjega bivola v svoji deželi in pripeljali so ga na bojišče. Ljudstvo Minangkabau je priskrbelo mladega bivola, kateremu so še izostrili majhne roge. Ko je mali bivol prišel na bojišče in zagledal velikega bivola je stekel proti njemu, saj je upal, da bo pri njem dobil mleko. Veliki bivol se za malega sploh ni zmenil in je mirno stal. Mali bivol pa je pritekel do njega in se mu približal ter sunil s svojo glavo proti njegovemu trebuhu, ga zabodel z enim od svojih ostrih rogov. Veliki bivol je izkrvavel in ljudstvo Minangkabau je zmagalo ter za vedno rešilo spor s sosedi.

Matrilinearna družba

Hanafija vprašam, če so pri njih res glavne ženske, kakor se pogosto sliši. Ženske le dedujejo premoženje in ozemlje, verske in politične zadeve pa so še vedno v rokah moških! Tako mi je povedal in to drži. A kdo bi se strinjal, da ženske LE dedujejo premoženje in ozemlje, to se nam zdi kar pomembno, za Minangkabau pa je to povsem vsakdanje. Najbolj me je zanimalo, kako takšna družba deluje v vsakodnevnem življenju. Iz pogovorov in ob opazovanju prijateljev, ki so Minangkabau, sem ugotovila, da so ženske tudi sicer pogosto prav zares glavne v mnogih pogledih. Zgovoren je bil recimo primer, ko mi je starejša gospa razkazala svojo tradicionalno hišo in razložila, da so vse sobice bile in so namenjene hčerkam, medtem ko sinovi pa spe kar v skupnem prostoru pred sobami! Vsaka družina si torej še kako želi hčerko. Eden od prijateljev iz Zahodne Sumatre ima že tri sinove in pravi, da ni zadovoljen, saj potrebuje hčerko. Sicer bo vse premoženje in ozemlje, ki sta ga z ženo prislužila, prepisano na ženine ženske sorodnice. Številke povedo, da so Minangkabau največja matrilinearna skupnost na svetu.

Merantau

Najbolj me je zanimalo, kako je torej s porokami pri Minangkabau. Povedali so mi, da se po poroki ženin preseli k nevesti, saj on nima nobene lastnine, niti premoženja. Ker se v veliki družbi, kot je Minangkabau (skupaj prbl. 8 milijonov) vedno najdejo izjeme, ki se nočejo podrediti tradiciji, se je začel pojavljati fenomen merantau. To pomeni, da moški, ki si ne želijo poroke, se preseliti k ženi in živeti tradicionalno Minangkabau življenje, odidejo iskati srečo po svetu. Oni rečejo, da gredo merantau. Na tej poti si potem skušajo poiskati službo, ustvariti premoženje, pridobiti lastnino. Veliko pripadnikov Minagkabau živi širom jugo-vzhodne Azije in še posebej preostale Indonezije. Zato me niti ni presenetilo, ko sem na indonezijskem Timorju, zelo daleč stran od Sumatre, odkrila restavracijo s sumatrijsko padanško hrano (tipična Minangkabau hrana – veliko zelo pikantnih jedi z rižem).

Rumah Gadang

Tradicionalna oblika Minangkabau hiše je gotovo tista, ki najbolj zaznamuje njihovo okolico in streha te hiše je pravzaprav simbol ljudstva Minangkabau. Neverjetno lepo in natančno so izdelane te tradicionalne hiše, polne drobnih detajlov. Streha je impozantna v obliki bivoljih rogov. Lastnice teh hiš so seveda ženske. Hiše stojijo na lesenih stebrih, visokih do tri metre. Stopničke vodijo do osrednjega, pravokotnega prostora, kjer se družina zbira, prejema obiskovalce, kjer se vse dogaja tekom dneva. Za tem osrednjim prostorom so sobice, ki so namenjene ženskam te družine in njihovim družinam. Shramba za riž in ostalo prehrano je ločena od velike osrednje hiše, prav tako je pogosto ločena tudi kuhinja. Nad veliko osrednjo zgradbo se dviga mogočna streha. Tradicionalno so hiše lesene in izjemno natančno, lepo okrašene, polne vrezanih okraskov. Tako so prava paša za oči. Res je, da tradicionalne hiše danes pogosto zamenjajo modernejše, preprostejše hiše z več umetnimi materiali. A vsi Minangkabau, ki si to lahko privoščijo, dajo zgraditi/izdelati tradicionalno obliko hiše na moderen način. Minangkabau se namreč s svojo tradicijo radi pohvalijo, so nanjo izredno ponosni.

Islam

Da je zgodba o ljudstvu Minangkabau še bolj zanimiva, so Minangkabau muslimani. Islam in dedovanje po ženski liniji? Gotovo ena najbolj nenavadnih kombinacij v svetu. a ta družba izjemno dobro funkcionira, sem se naučila tekom svojih obiskov Zahodne Sumatre. Mesta so lepo urejena, skrbi se za tradicijo, izjemno pomembno je medsebojno spoštovanje. Ljudje so zelo prijetni, ustrežljivi, gostoljubni. Gradijo tudi lepe, slikovite mošeje, kamor vestno zahajajo. Prav vse o njihovem izvoru in zgodovini še ni znano. Ve se, da so malajskega porekla in naj bi na Zahodno Sumatro prišli iz ozemlja današnje Malezije. V kar nekaj spopadih tekom zgodovine so dokazali, da so neustrašni in ponosni borci ter so ubranili svojo razgibano pokrajino Zahodne Sumatre vse do danes.

Ajda Šter

Kategorije: ,

Blog napisal/a Matej Hudovernik

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.