Ljubezen gre skozi želodec tudi na potovanju – Indonezija (prvič)

Kulinarika obiskane dežele je zelo pomemben del potovanja! Pogosto si zapomnimo določene kraje po tistem, kar smo tam poizkusili oz. kar so nam skuhali in o tem radi pripovedujemo. Obstajajo dežele, kjer ti spomini na tamkajšnjo hrano narišejo nasmeh na obraz in tudi takšne, ki narišejo vse, razen nasmeha. Vsekakor pa je hrana na potovanju tako ali drugače vedno aktualna in zanimiva.

Mmm, spet riž!

Indonezija je ogromna dežela. Preko 17 000 otokov, kar nam že lahko da vedeti, da je indonezijska kulinarika še kako raznolika. Res je točno tako. Potovanje po indonezijskih otokih je z lahkoto tudi kulinarično raziskovanje. A vse te otoke povezuje osnovna hrana, na katero skoraj vsakdo pomisli takoj, ko pomisli na azijsko hrano. To je riž! Riž se znajde na mnogih indonezijskih krožnikih vsak dan. In to ne le enkrat na dan. Pogosto Indonezijci tako zajtrkujejo, kot kosijo in večerjajo obrok z rižem! Evropejci radi rečemo, da je za Azijce riž to, kar je za nas kruh ali krompir. A le kateri Evropejec trikrat na dan je kruh ali krompir prav skozi vse leto? Verjetno jih je precej manj, kot Azijcev, ki jedo riž resnično vsak dan, trikrat na dan. Azijci riž obožujejo. Indonezijci so tipični Azijci. Zanimivo je opazovati Indonezijce, ko si privoščijo obrok v restavraciji. Večinoma naročijo riž in še nekaj za zraven. Torej riž ni na krožnikih le zato, ker drugega ni (čeprav včasih tudi to drži), pač pa Indonezijci riž tudi resnično obožujejo. S prenekaterimi sem se pogovarjala in vsi so mi zatrjevali, da brez riža niti zaspati ne morejo zvečer in se zjutraj ne zbudijo dobro brez zajtrka z rižem. Riž je vedno in povsod prisoten. Pogosto se mi je zgodilo, da sem na kakšnih bolj odmaknjenih otokih zjutraj poskusila kakšno slaščico nenavadnega okusa in vprašala za sestavine, se je vedno zraven prikradel tudi riž. Marsikdo bi pomislil, oh, spet ta riž. A domačini si rečejo, mmm spet riž! Riž je v Indoneziji osnovna hrana, ne priloga. Riža je na krožniku vedno precej več, kot vsega ostalega. Vedno se ponudi riž z dodatki, nikoli npr. meso z rižem.

Fenomen nasi goreng

Nasi goreng si skorajda zasluži čisto svojo posebno temo. Nasi pomeni indonezijsko riž, goreng pa pražen. Torej gre v direktnem prevodu za pražen riž. Nasi goreng so začeli ljudje pripravljati, da bi s tem porabili vse ostanke hrane v gospodinjstvu. Recimo riž, ki je ostal od večerje, nekaj zelenjave, kak košček mesa in še kakšna malenkost, so zjutraj popražili v ponvi in postregli za zajtrk. Seveda praženega riža ne pozna le Indonezija, pač pa ima vsak azijski narod neko svojo različico praženega riža. A v Indoneziji je nasi goreng postal pravi fenomen. Na začetku kot jed iz ostankov hrane je postal samostojna jed kadarkoli tekom dneva in ne pripravljen le iz ostankov hrane, pač pa pripravljen načrtno. Indonezijski nasi goreng se seveda razlikuje od kuharja do kuharja, a osnova je povsod zelo podobna. Gre za vnaprej skuhan riž, pražen na palmovem olju in šalotkah, kateremu med praženjem dodajo sojino omako, sladko paradižnikovo omako, česen, malce ingverja, čili papriko, mlado čebulo in kakšen košček zelenjave. Vse to praženje zahteva le nekaj minutk. Ko je riž pripravljen, se ga v lepi obliki postreže na krožniku, zraven pa doda pečeno jajce, kakšen košček piščanca, nekaj kolobarjev sveže kumare in paradižnika ter nekaj rakovega čipsa. Nasi goreng je tako pripravljen! Tako enostavno, a hkrati tako okusno! Seveda obstajajo tudi v Indoneziji mnoge različice nasi gorenga. Kot prvo ima vsak kuhar čisto svoj recept in vedno kakšno skrivno sestavino. Kajti kulinarične ponudbe je v Indoneziji veliko in je potrebno izstopati. Seveda pa obstajajo poleg osnovnih sestavin tudi sestavine, ki jih marsikje dodajajo in iz osnovnega nasi gorenga naredijo drugačno jed. Pogoste dodatne sestavine so morska hrana, še posebej morski sadeži in kozice, včasih piščanec, govedina, gobe, več zelenjave. Skratka, seznam različic indonezijskega praženega riža je dolg! Ponujajo ga tako restavracije višjega razreda, kot poulični prodajalci na preprostih stojnicah. Seveda ga mnogo Indonezijcev rado pripravlja tudi doma.

Kaj pa jedi brez riža?

Je to sploh možno, se marsikdo vpraša. Res je riž pogosto tudi skrit v jedeh na takšen ali drugačen način. Rezanci, druga priljubljena jed v Indoneziji, so pogosto riževi. Mie goreng pa najbolj priljubljena jed z rezanci. Uganili ste, gre za… pražene rezance. Postopek priprave je izjemno podoben nasi gorengu, z le nekaj manjšimi odstopanji. Kruha Indonezija praktično ne pozna oz. si utira pot šele v zadnjih desetletjih in še to bolj pri zajtrkih v hotelih. Mnogo indonezijskih znancev in prijateljev mi je potožilo, da se od kruha pri zajtrku enostavno ne najedo dovolj. Ampak Indonezijci ne jedo le riža, kot osnovno hrano. Bolj ko je otok odmaknjen in tradicionalen, manj je riža v vsakodnevni prehrani. Osnovne jedi, ki se pogosto znajdejo na krožniku Indonezijcev so tudi mnoge gomoljke, kot so recimo sladek krompirček, kasava, taro ali yam. Pogosta sta tudi kruhovec ali jackfruit, oba sadeža velikih dreves. Otoki vzhodne Indonezije obožujejo sago, pripravljen iz sredice stebla marsikatere vrste palme. Sago je težko opisati. Gre za nekakšno želatini podobno prozorno jed, ki jo pospremi kakšna slastna mesna ali zelenjavna omaka. Bližnje srečanje s sagom oziroma papedo je gotovo nepozaben dogodek. Ko prvič poskusiš, sploh ne moreš verjeti, da to obstaja. Domačini seveda ob sagu neizmerno uživajo! Ponekod po Indoneziji sta v uporabi tudi pšenica in koruza. A če bi primerjali količino riža in vseh ostalih osnovnih jedi, ki pristanejo na krožnikih Indonezijcev, bi riž gotovo premagal vse ostale na kupu!

(se nadaljuje)

Ajda Šter