V Etiopijo na kavico

Hvalnica pastirčku Kaldiju

Pastirček Kaldi, legendarni odkritelj kave, bi si gotovo marsikje zaslužil svoje lastno svetišče, saj ljubiteljev te opojne in aromatične pijače po vsem svetu nikakor ne manjka. Marsikdo se bo najprej vprašal, kdo sploh je ta pastirček? Kaldi naj bi živel v 9. stoletju n.š. v Etiopiji. Bil je preprost pastirček s svojo čredo koz in ovac. Nekega dne je opazil svoje živali, da so navdušeno prežvekovale živo rdeče jagode enega od bližnjih grmov. Zatem so navdušeno poskakovale in bile polne energije še kar nekaj časa, kar je bilo sicer nenavadno glede na Kaldijeve izkušnje. Zato je Kaldi tudi sam poizkusi z žvečenjem nenavadnih jagod in začutil podoben energetski učinek. Navdušen je nabral nekaj pesti rdečih jagod ter jih nesel v bližnji samostan in povedal menihom, kaj se mu je zgodilo. Menihi so bili jezni nanj, saj so mislili, da se fant norčuje ter vrgli jagode v ogenj. Iz ognja je zadišalo izjemno aromatično in menihi so pogasili ogenj, pobrali popražena semena ter jih zalili z vročo vodo. Ko so popili prvo skodelico kave, so bili očarani. Tako, kot smo očarani tudi zdaj mnogi, ko v življenju poizkusimo prvo skodelico odlične kavice. Zgodba o pastirčku Kaldiju je bila v zgodovini prvič zapisana leta 1671. Vest o opojni pijači z zaželjenim učinkom se je hitro razširila in ljudstvo Oromo v Etiopiji je bilo prvo na svetu, ki je kavo začelo bolj razširjeno piti. Kavna zrna so iz Etiopije prenesli v Jemen, koder so zasadili prve nasade in začeli s pridelkom trgovati. Prva kavarna na svetu je bila odprta v tedanjem Konstantinoplu (danes Istanbul) leta 1554. Prva kavarna v Evropi je bila odprta leta 1645 v Benetkah. Sledila je prava eksplozija pojavljanja novih in novih kavarn po Evropi in navdušenje se je širilo ekstremno hitro. Marsikdo v vsakodnevnem življenju danes pomisli, kaj bi jaz brez kave! Zato, hvala pastirček Kaldi, da si sledil vzoru svojih živalic in pozobal tiste rdeče kavne jagode! Le kaj bi svet brez tebe? Koliko je zgodba avtentična, nas sploh ne zanima, Kaldi je zakon!

Kavni obred v Etiopiji

Etiopijci kavo še posebej častijo. Zato je še danes tradicionalna kava pravi obred in pomemben dogodek v dnevu. Tukaj ne gre za skodelico kave, skuhano v nekaj minutah, pač pa obred lahko traja tudi nekaj ur. Povabilo na kavni obred v Etiopiji je znak dobrega prijateljstva in spoštovanja ter izjemno lep primer etiopskega gostoljubja. Kavni obred navadno izvaja mlado etiopsko dekle, oblečeno v tradicionalna oblačila. Preden se obred začne, se pripravi prostor. Na tla se razporedijo snopi sveže trave, na katere se postavi majhna mizica s skodelicami, zraven kuhalnik s tlečim ogljem. Pripravijo se ponev za praženje, sveža kavna zrna, možnar za drobljenje praženih zrn, lončeni vrč za kuhanje kave ter sladkor. Dekle, ki opravi obred, sedi na majhnem stolu, gostje sedijo na prav tako majhnih stolih okrog nje in prisostvujejo celotnemu obredu. Sveža kavna zrna se najprej popražijo na za to pripravljeni ponvi, iz zdrobljenih v možnarju potem dekle skuha svežo kavico. Dobro precejeno in zelo sladko kavico dekle nalije v za to pripravljene skodelice. Prva skodelica kave se ponudi najstarejšemu članu družbe, ki prisostvuje obredu, v znak spoštovanja. Kavico se pije počasi in ob tem kramlja. Od povabljencev se pričakuje, da bodo popili vsaj tri zaporedne skodelice sveže skuhane kavice, takšna je tradicija. Ob sveže pripravljeni kavi Etiopijci radi ponudijo kak košček svežega kruha, sveže pečene pokovke ali popraženih arašidov. Marsikje po svetu tradicionalna priprava hrane in pijače ostaja le del tradicije. A ne v Etiopiji. Tukaj je tradicija pomemben del vsakodnevnega življenja. Tako je tudi s kavnim obredom. Odvija se vsak dan v marsikaterem domu in na javnih krajih. Tudi na mednarodnem letališču v Addis Abebi si lahko pred odhodom letala privoščite pravi kavni obred. Gotovo si kavica takšno pozornost še kako zasluži!

Sodobne etiopske kavarne in kultura »kofetkanja«

Ljubezen do kave se v Etiopiji nadaljuje tudi na moderen, sodoben način. Gotovo imajo tukaj nekaj zraven Italijani, ki so v petih letih okupacije Etiopije Etiopijcem predstavili aparat za espresso način priprave kave. Tudi sicer je bil ta aparat izumljen prav v Italiji leta 1884 in se do danes močno razširil po svetu. V tistih petih letih je takšen avtomat navdušil tudi Etiopijce. Zato danes tudi v najmanj pričakovalnih lokalčkih na še tako odmaknjenih lokacijah pogosto naletite na ta aparat in si lahko privoščite kavico na espresso način! To je ena od lepot potovanja po Etiopiji za vse kavne navdušence (tudi mnogo tistih manj navdušencev v Etiopiji spremeni svoje mnenje). Skorajda ni lokacije, kjer si ne bi mogli privoščiti opojne skodelice kave! A navdušenje nad espresso aparatom je šlo še dlje in po večjih mestih so zrasle številne kavarne, po izgledu in ponudbi zelo podobne evropskim. Mnoge od teh kavarn so polne »kofetkarjev« velik del dneva. Obstajajo od najbolj preprostih do izjemno modernih, ki bi si zaslužile mesto v kateremkoli evropskem mestu! Ponudba je široka in poleg kavice kavarne ponujajo tudi sveže slaščice in slane prigrizke, nemalokrat celo prave obroke. Idealna kombinacija je veliki makijato (podoben »našemu« kapučinu) s kosom svežega tiramisuja. Kasneje v dnevu s sveže pripravljenim sendvičem in kasneje še kaj! Možnosti in kombinacij nikakor ne zmanjka in tako lepo je hoditi od kavarne do kavarne v Etiopiji, posedati s skodelico makijata in zgolj uživati vzdušje, opazovati vrvež. Tako, kot v tem uživajo domačini sami! Še bolje v dobri družbi, saj Etiopijci najraje uživajo skodelico kave skupaj s prijatelji.

Ajda Šter