Ko na Japonskem cvetijo češnje

Ko na Japonskem cvetijo češnje

Odločitev za potovanje na Japonsko je padla ob prvem resnejšem srečanju z japonsko kulinariko. Kako je to dobro! Nujno morava preveriti, kakšen suši dejansko naredijo na Japonskem! Seveda je japonska kulinarika še mnogo več, kot le suši. A to je že druga zgodba. Odločitev za Japonsko torej je. Potrebno se je odločiti še, kdaj! Listam po knjigah, iščem po spletu in povsod priporočajo dve sezoni. Pomlad v času cvetenja češenj ali v času jesenskih barv. Jesen je bila še daleč, želja po čim hitrejšem preizkušanju japonskega sušija pa močna! Naj bodo torej češnje!

Hanami

Japonci imajo poseben izraz prav za občudovanje cvetov, hanami. Hanami v direktnem prevodu pomeni opazovanje rož. A skozi stoletja je na Japonskem hanami postal izraz za opazovanje češnjevih cvetov. Kajti češenj je na Japonskem veliko. In ko proti koncu meseca marca vsako leto češnje zacvetijo, so območja s cvetočimi češnjami zares spektakularen prizor. Točno določen termin za hanami sporoči javnosti urad za meteorologijo Japonske. Kajti hanami je na Japonskem izjemno pomemben del življenja. To je čas, ko se začenja pomlad, prehod v toplejši del leta in je tudi čas, ko je po celotni Japonski kar nekaj festivalov, praznikov. Japonci praznovanje hanamija jemljejo skrajno resno. Privoščijo si praznovanja tega »praznika češenj« zjutraj, preko dneva, zvečer ali ponoči. Ko cvetijo češnje je namreč to dovolj velik razlog za veselje kadarkoli v dnevu. Po mnogih mestih so v parkih z veliko češnjami položene na tla posebne podloge, kjer imajo ljudje lahko »piknike«. To pomeni, da si prinesejo nekaj hrane in pijače ter v družbi praznujejo prihod pomladi. To si privoščijo tako družine z otroci, kot študentje, poslovneži v oblekah, upokojenci. Vzdušje je neprimerljivo in sicer resni Japonci, katere srečuješ na ulicah mest, se pod češnjami prav lepo razživijo.

Kdaj se je vse skupaj začelo?

Hanami je star kar nekaj stoletij. Viri omenjajo hanami že v času kraljevine Nara v 8. stoletju n.š. A na začetku so hanami povezovali z opazovanjem cvetov slive. Tradicionalno pa je cvetenje češenj povezano tudi s hkratnim sajenjem riža, najpomembnejše japonske poljščine. Drevesa naj bi imela tudi kami oz. dušo glede na japonski šintoizem, zato so ljudje radi postavljali darove ob drevesa v začetku sezone sajenja riža in še tako začeli častiti drevesa. Vladar Saga je v 9. stoletju v Kyotu že organiziral zabave v času cvetenja dreves, še posebej češenj in sliv ter navado prenesel tudi na svoje naslednike. V njegovem času so pesniki zapisali mnogo pesem, posvečenih delikatnim češnjevim cvetovom, ki jim po japonsko rečemo sakure. Do 17. stoletja so si zabave v čast cvetočim drevesom privoščili le plemiči in samuraji, v 17. stoletju pa se je ta navada prenesla tudi med ostalo prebivalstvo, ki jo je z navdušenjem sprejelo in prakticiralo iz leta v leto.

Kako vse skupaj v resnici izgleda

Lepo, čarobno, posebno. Saj, cvetoče češnje smo vsi že videli. A na Japonskem jih je prav zares mnogo skupaj. Pogled nanje, ko cveto, je enostavno čudovit. Ker imajo za Japonce poseben pomen, so še lepše. Drugačne. Pod njimi se zabavajo domačini in praznujejo prihod pomladi, čudovite cvetove, toplejše podnebje… Ali le izkoristijo priložnost za praznovanje? Kakorkoli, vesela sva, da sva izbrala ta čas za potovanje na Japonsko. Že tako je mistična in posebna, češnje pa dodajo še tisto nekaj. Češnjev cvet ima v sebi tudi mnogo simbolike. Prelep je, a krhek in cveti le kratek čas. Ta minljivost je tesno povezana z budističnim pogledom na življenje. Češnjev cvet je tudi upodobljen na mnoge načine in ko ga ozavestiš, ga na Japonskem res marsikje opaziš. Naj bo vzorček na kimonu ali ovitek kakšne od japonskih poslastic. Doma pregledujem fotografije in ugotovim, da je na več kot polovici vsaj en češnjev cvet! Prav zares se jih je nemogoče naveličati. Ali pa vsakdo povzame lepoto tega, da zgolj obstaneš in uživaš v pogledu na cvet.