Zakaj se na Japonsko najraje vračam jeseni?

Če me kdo vpraša, kdaj je najboljši čas za obisk Japonske, ga moj odgovor običajno preseneti.

Ne spomladi.

Jeseni.

Vem, da večina najprej pomisli na cvetoče češnje. Sakura je čudovita in zagotovo vredna ogleda. Tudi sam sem jo doživel večkrat. A po vseh obiskih Japonske sem ugotovil, da je jesen tista, ki me vedno znova najbolj navduši.

Morda zato, ker je nekoliko bolj umirjena. Morda zaradi neverjetnih barv. Ali pa preprosto zato, ker imaš občutek, da imaš Japonsko bolj zase.

Ko se Japonska obarva

Jeseni se celotna država počasi spremeni. Javorji zagorijo v odtenkih rdeče, oranžne in zlato rumene, templji dobijo povsem novo kuliso, gore pa izgledajo, kot bi jih nekdo pobarval z akvareli.

To niso le posamezna drevesa. Cele doline, gozdovi in vrtovi zaživijo v barvah.

Vedno znova me preseneti, kako lepo Japonci znajo živeti s svojo naravo. Tako kot spomladi spremljajo cvetenje češenj, jeseni spremljajo napredovanje jesenskih barv od severa proti jugu države. In ko enkrat sediš na robu templja v Kjotu, opazuješ vrt in poslušaš le veter med javorji, hitro razumeš, zakaj.

Brez občutka, da si del množice

Pomlad je čudovita, ampak zna biti tudi naporna.

Na najbolj znanih krajih se včasih zbere toliko ljudi, da je težko sploh narediti fotografijo brez desetine drugih obiskovalcev.

Jeseni je drugače.

Še vedno srečaš domačine in popotnike, vendar imaš občutek, da lahko dihaš. Da si lahko vzameš čas. Da ni treba nikamor hiteti.

In prav takšna Japonska mi je najljubša.

Vreme, zaradi katerega bi hodil ves dan

Obožujem potovanja, kjer veliko hodimo. Na Japonskem je to skoraj neizogibno.

Jeseni so temperature ravno pravšnje. Ne prevroče, ne premrzlo. Brez poletne sopare in visoke vlage. Dnevi so pogosto jasni, razgledi pa neverjetni.

To je letni čas, ko lahko brez težav prehodiš več kilometrov po Tokiu, raziskuješ stare ulice Kjota ali cel dan preživiš v gorah.

Prav zato smo v program dodali nekaj krajev, ki jih večina izpusti

Vedno pravim, da moraš ob prvem obisku videti Tokio, Kjoto, Hirošimo in Osako. To so kraji, brez katerih Japonske preprosto ne razumeš.

A z leti sem ugotovil, da se najlepši spomini pogosto rodijo drugje.

Nakasendo – Japonska, kakršna je bila nekoč

Vsakič, ko hodim med Magomejem in Tsumagom, imam občutek, da sem stopil nekaj sto let nazaj.

Kamnita pot, lesene hiše, cedrovi gozdovi, majhna svetišča in popolna tišina.

Ni nebotičnikov. Ni neonskih napisov. Le stara Japonska.

Jeseni pa ta pot postane nekaj posebnega. Barve naredijo že tako čudovito pokrajino skoraj filmsko.

Koyasan – kraj, kjer se čas ustavi

Na svetu je malo krajev, kjer človek tako hitro pozabi na vsakodnevni tempo.

Prespati v budističnem templju, zgodaj zjutraj spremljati molitev menihov in se zvečer sprehoditi skozi starodavno pokopališče Okunoin je izkušnja, ki ostane s tabo še dolgo po vrnitvi domov.

To ni klasična turistična znamenitost.

To je kraj, ki ga doživiš.

Kamikochi – moj najljubši kotiček japonskih Alp

Če bi moral izbrati en naravni kraj na Japonskem, kamor bi se vedno znova vračal, bi bil to Kamikochi.

Kristalno čista reka, mogočni vrhovi Severnih Alp, leseni mostovi in gozdovi, ki jeseni zažarijo v vseh odtenkih rdeče in rumene.

Ni naključje, da številni Japonci pravijo, da je to eden najlepših krajev njihove države.

In ko tam preživiš nekaj ur, jim težko oporekaš.

Zaradi takih trenutkov se vračam

Na Japonskem sem bil že velikokrat.

Še vedno me navdušujejo hitri vlaki, urejenost, kulinarika, tradicija in neverjetna prijaznost ljudi.

A vedno znova ugotovim, da niso največje znamenitosti tiste, ki mi ostanejo v spominu.

Bolj se spominjam jutranje meglice v Koyasanu.

Tišine na poti Nakasendo.

Jesenskih javorjev ob templjih v Kjotu.

Pogleda na zasnežene vrhove iz Kamikochija.

In občutka, da sem v deželi, kjer se sodobni svet in stoletja stara tradicija še vedno prepletata na povsem naraven način.

Če razmišljate o svojem prvem obisku Japonske – ali pa se tja želite vrniti še enkrat – potem vam iz srca priporočam jesen.

Meni je pokazala najlepši obraz Japonske.

Morda je sakura najbolj znana. A jesen je tista, v katero se zaljubiš.