Islandija: 10 osupljivih zanimivosti o deželi ognja in ledu

Islandija ni samo država – je izkušnja. Je kraj, kjer se zdi, da je narava še vedno gospodar, kjer se ledeniki srečujejo z ognjenimi vulkani, in kjer pravljične pripovedi še vedno živijo med ljudmi. Če razmišljate o obisku ali vas zgolj navdušuje čudo severa, tukaj je deset zanimivosti, ki razkrivajo edinstven značaj te nepozabne otoške države.

1. Dežela ognja in ledu – hkrati

Islandija je ena redkih držav na svetu, kjer lahko v istem dnevu opazujete ledeniške pokrajine in bruhajoče gejzire. Na otoku deluje okoli 130 vulkanov, od katerih je nekaj še vedno aktivnih – npr. Eyjafjallajökull, ki je leta 2010 paral letalski promet po vsej Evropi. Po drugi strani pa se tu razprostira tudi Vatnajökull, največji ledenik v Evropi, ki prekriva več sto vulkanov pod seboj.

2. Geotermalna energija kot življenjski slog

Islandci že stoletja živijo v sožitju z vulkansko aktivnostjo. Danes skoraj vsa elektrika in ogrevanje prihajata iz čiste geotermalne in hidroenergije. Tudi slavne modre lagune, topli bazeni s terapevtsko vodo, so rezultat geotermalne aktivnosti – pravi raj sredi vulkanske puščave.

3. Otok brez komarjev

Ena najbolj osupljivih značilnosti Islandije je, da tam ni komarjev. Kombinacija nizkih temperatur, premikajoče se vode in nenavadne klime jim preprečuje razmnoževanje. Tako je poletni obisk še toliko bolj prijeten – brez brenčanja in srbečih pikov.

4. Severni sij in polnočno sonce

Od oktobra do marca se severno nebo pogosto razsvetli s severnim sijem (aurore borealis) – pravim spektaklom barv in gibanja. Poleti pa Islandijo prevzame polnočno sonce, ko sonce komajda zaide in nebo ostaja svetlo tudi ob polnoči. Popolno za pohodništvo ali večerne kopeli v naravnih vrelcih.

5. Kam so izginili gozdovi?

Ko so Vikingi okoli leta 874 prispeli na otok, je bilo okoli 40 % Islandije porasle z brezovimi gozdovi. Ti so bili hitro posekani za ladje, domove in ogrevanje. Danes Islandci vlagajo v pogozdovanje – a pot do nekdanjega zelenega ravnovesja bo še dolga.

6. Islandci nimajo klasičnih priimkov

Namesto priimkov uporabljajo patronim (ali redkeje matronim) – torej priimek, ki označuje, čigav otrok si. Tako bo na primer hči moškega po imenu Ólafur dobila ime Anna Ólafsdóttir (Anna, Ólafurjeva hči), sin pa Magnús Ólafsson. Priimek se tako ne deduje, temveč se prilagaja vsakemu posamezniku.

7. Reykjavík – prijazna prestolnica na robu Arktike

Glavno mesto Islandije je najsevernejša prestolnica suverene države na svetu. Reykjavík je presenetljivo sodoben, umetniški in ekološko osveščen – s številnimi galerijami, muzeji, kavarnami in mestnimi toplimi bazeni. Ima občutek velike vasi, kjer se skoraj vsi poznajo.

8. Verjamejo v vile, škrate in “skrite ljudi”

Mitologija in stara ljudska vera na Islandiji nista stvar preteklosti. Še danes veliko ljudi verjame v Huldufólk – skrite ljudi, ki živijo v kamnih in gričih. Celo cestni projekti so bili včasih preusmerjeni, da ne bi zmotili teh mitskih bitij. Islandija vztraja, da narava ni le prostor – je živo bitje.

9. Brez vojske, a z miroljubno držo

Islandija je ena redkih držav na svetu brez lastne vojske. Kljub temu je članica NATA, svojo varnost pa utemeljuje predvsem na diplomaciji, stabilnosti in naravni izolaciji. Namesto v orožje vlagajo v izobraževanje, zdravstvo in trajnostni razvoj.

10. Dom najstarejšega parlamenta na svetu

Leta 930 so Vikingi ustanovili Alþingi, prvi parlament na svetu, ki še vedno deluje. Nahajal se je v naravnem amfiteatru v Þingvellirju, danes UNESCO-vem zaščitenem narodnem parku. To je srce islandske identitete – simbol njihove samostojnosti, demokracije in naravne povezanosti.

 

Islandija ni zgolj destinacija, temveč prostor, kjer narava in človek živita v tesnem, spoštljivem odnosu. Vsak kotiček te severne dežele skriva zgodbo, naravni čudež ali kulturno posebnost. Če si želite avanture, miru ali inspiracije – Islandija ponuja vse troje, zavito v meglice gejzirjev in obarvano s svetlobo severnega neba.