Hirošima in otok Miyajima

18. aprila, 2016 12:11 | Objavil/a: | Komentiraj

Verjetno po imenu eno bolj znanih japonskih mest. Seveda, le kako bi pozabili zloglasni jedrski bombi, ki sta bili na koncu II svetovne vojne odvrženi na japonski mesti Hirošimo in Nagasaki. A tokrat ne bomo govorili le o tem, pač pa bolj o Hirošimi danes in bližnji Miyajimi, enemu bolj slikovitih japonskih krajev.

Prihod in pričakovanja

Kot mnogi drugi obiskovalci sva se Hirošimi bližala z enim od japonskih ekspresnih vlakov, šinkansenom. Kot na skoraj vsaki vožnji me je hitro drvenje skozi japonsko pokrajino zazibalo v kratek spanec. Hirošima je bila na seznamu obveznih tekom najinega obiska Japonske. Že kot majhen otrok sem rada prebirala zgodovinske knjige in zgodba o Hirošimi in Nagasakiju se mi je vtisnila v spomin. Knjige so bile polne grozljivih slik razdejanja po udarcu bombe in človeškega trpljenja. Kaj pa danes? Še vedno se vam, ko v brskalnik vtipkate ime Hirošima, prikažejo najprej fotografije, povezane z jedrsko bombo. Le kako mesto zgleda danes, sem se spraševala in nisem preveč brskala za fotografijami, ne v knjigah ne na spletu. Seveda je razdejanje iz tistih starih fotografij gotovo že pozabljeno in mesto živi svoj danes kot še eno lepo urejeno japonsko mesto. Točno tako je tudi zares bilo. Hirošima je danes mesto širokih, lepo urejenih avenij, modernih stavb in zelenih parkov. Zelo prijetno in lepo ter funkcionalno urejeno. Le kaj sem pravzaprav pričakovala? Ne vem, a vse tiste grozljive stare fotografije so se znašle pred mojimi očmi in lepo je bilo videti, kako se življenje v popolnosti obnovi in teče dalje.

V opomin

Edina zgradba, najbližje točki, kjer je udarila bomba in je skoraj v celoti »preživela« udar jedrske bombe leta 1945, še vedno stoji sredi lepo urejene, na novo zgrajene okolice. V bližini je tudi spominski park miru, ki opominja na Hirošimo kot prvo mesto na svetu, ki je utrpelo jedrski napad. Park je posvečen tudi vsem žrtvam jedrskega napada. Tam je tudi spomenik, posvečen vsem otrokom, ki so umrli v napadu jedrske bombe ali zaradi njenih posledic. Vsako leto 6. avgusta je v spominskem parku miru tudi posebna slovesnost za mir, ki opominja na napad. 6. avgusta 1945 ob 08:15 je jedrska bomba eksplodirala nad Hirošimo. Okrog spominskega parka je zrasla nova Hirošima z moderno podobo in je danes tipično japonsko mesto. Najbolj pritegnejo oko številne zelene površine in široke avenije. Prebivalci hite vsak v svojo smer, eden bolj zaposlen kot drugi. V restavracijah pripravljajo suši iz najbolj svežih sestavin. V preprostih lokalih strežejo okusen ramen. Parki so polni veselih ljudi pod cvetočimi češnjami. Za vsakim ovinkom je na steni kakšne od stavb avtomat s toplimi in hladnimi pijačami ter še čem. Kot v vsakem od do tam obiskanih mest sva se počutila nadvse prijetno.

Miyajima in tista slikovita vrata sredi morja

To sem si pa res želela videti. Tista slikovita vrata oz. torii, kakor jim rečejo Japonci in ki lebdijo sredi morja. Prav tam so, ob otoku Miyajima, blizu Hirošime. Še eden od razlogov za obisk Hirošime. Do otoka Miyajima je potrebno najprej s krajšo vožnjo z vlakom iz Hirošime, zatem še s krajšo vožnjo s trajektom. Otok je že stoletja za Japonce sveti kraj. Skorajda lahko rečemo, da je kar posejan s svetišči. Lebdeča vrata torii so le eno od njih. Že iz trajekta smo jih videli in kar težko se je bilo odpovedati še eni od fotografij. Vrata torii so del spokojnega svetišča Itsukushima pod Unescovo zaščito. Kot vsa šintoistična svetišča tudi to navdaja z nekim posebnim mirom. Otok ima tudi eno »glavno ulico«, ki vodi od pristanišča do spodnje postaje žičnice na goro Misen. Ulica je polna trgovinic in različnih lokalov. A preden si privoščiva kaj za pod zob, je tu še vzpon na goro Misen. Peš, kaj pa drugega. Pot je prijetna in lepo speljana skozi gozdičke. Miyajima je prelepa tako spomladi, kot poleti in jeseni. Tudi zima doda svoj čar. Med potjo do vrha gore tu in tam potka zavije do kakšnega od svetišč, ki predstavljajo prijetne postanke pri vzponu na 535m visoko goro. V okolici enega od svetišč je vse polno majhnih kipov Bodisatve/Bosatsu (razsvetljena bitja, ki še niso vstopila v nirvano  v različnih položajih, ki te prav prijazno še dodatno razvedrijo. Razgled z vrha poplača trud med potjo navzgor. Še spust in čas je za okonomiyaki, hitro pripravljeno, zelo okusno japonsko specialiteto. Japonska kulinarika nikakor ne razočara, vsak dan prinese nekaj novega in edinstvenega!

Ajda Šter

Kategorije:

Blog napisal/a Matej Hudovernik

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.