ETIOPIJA – V iskanju sledi o kraljici iz Sabe (2.del – Gondar)

Gondar, srednjeveška prestolnica Etiopije

Obožujem cestna potovanja po Etiopiji. Urice kar bežijo ob občudovanju pokrajine in opazovanju vasic. Seveda so povsod ljudje. Hodijo ob cesti, kdo bi vedel, kam. Saj že dolgo nismo srečali nobenega naselja. A Etiopijci pač kamorkoli gredo, hodijo. Včasih hodijo tudi več dni in vmes na poti prespijo. Takrat jim prav pride gabi. Kam hodijo, sem izvedela iz pripovedovanj. Večina na tržnico, saj tržnice ni vsak dan v vsakem naselju, ampak na nekaj dni in vsakokrat v drugem naselju. Tržnica ni le kraj, kjer se prodaja, ampak je družabni dogodek, kjer se ljudje srečujejo, kjer se izmenjujejo novice in kjer se ljudje počutijo povezane s širšo okolico. Tržni dan je najpomembnejši dan v tednu. Zato ljudem ni odveč, če na tržnico hodijo tudi dva ali celo več dni. Ostali pešci hodijo v druga naselja, obiskat družino, se udeležiti pomembnega dogodka ali kaj podobnega. Zakaj se ne peljejo? Osebni avto ali kakršnokoli drugo prevozno sredstvo je velik nadstandard in za večino etiopskega prebivalstva praktično nedosegljiv. Javni prevoz obstaja, a za tega je potrebno imeti nekaj denarja. Še posebej poljedelsko prebivalstvo, ki v Etiopiji prevladuje, se pogosto preživlja iz dneva v dan s tistim, kar pridelajo, zato je osebne lastnine in denarja malo. In konec koncev, ljudje morda niti ne pomislijo na prevoz in se avtomatsko na pot odpravijo peš. Lepo je tako potovati, po »živih« poteh in opazovati okolico. Če vsemu dodamo še obcestne postojanke z lokalnimi specialitetami in aromatično etiopsko kavo, je pot še lepša! Komaj se zavem, kdaj mine čas, ko v daljavi uzrem gladino jezera Tana, izvir Modrega Nila. Naša pot zavije proti severu, saj k jezeru Tana se še vrnem, a zdaj me zanima srednjeveški Gondar.

Mesto Gondar je v 17. stoletju, natančneje leta 1635 ustanovil kralj Fasiladas. 1630-tega je Fasiladas postal vladar Etiopije in je bil tudi član Salomonske dinastije! Salomonska dinastija v Etiopiji se začne prav s kraljico iz Sabe. To skrivnostno kraljico bomo poiskali v Aksumu. Znano pa je dejstvo, da je zadnji iz Salomonske dinastije vladal Etiopiji do leta 1974. To je bil po vsem svetu znan Haile Selassie. A zdaj smo v Gondarju, srednjeveški prestolnici Etiopije, ki razkrije še en košček zanimive etiopske zgodovine. Do kralja Fasiladasa ni veliko ostankov kraljevih prebivališč v Etiopiji, razen nekaj dvomljivih. Kralji so se pred Fasiladasom veliko selili in si postavljali začasna prebivališča. Malo pred Fasiladasom je okolica jezera Tane postala izjemno priljubljena postojanka za kralje, še posebej v deževni dobi. Fasiladas sam je prepoznal dobro lokacijo mesta Gondar, ki ga je v originalu poimenoval Gwandar, saj je prerokba narekovala, naj se ime naselja začne s črko Gwa. Ko je ustanovil mesto, je Fasiladas dal zgraditi še sedem cerkva in grad samo zase. Pet njegovih naslednikov si je prav tako postavilo gradove v središču mesta, znotraj kraljevega obzidja, ki je postalo središče mesta. A vstop v kraljevo obzidje ni bil dovoljen vsakomur, le posebnim izbrancem in tistim, ki so imeli kakršnokoli dovoljenje.

Lokalni poznavalec me spremlja ob raziskovanju kraljevega obzidja in doživeto razlaga zgodbe o času, ko so tu živeli kralji. Prazni prostori zaživijo in znajdem se v Etiopiji iz 17 – tega stoletja. Gostje prihajajo, osebje jih sprejema in jim pokaže njihovo mesto ob dolgi mizi. Pripravljena je injera, tradicionalna etiopska osnovna jed, nekakšna velika, kisla palačinka, ki je hkrati tudi pribor. Glavne jedi prinesejo, ko so zbrani vsi gostje. Surovo meso in zanimiva mešanica začimb, kamor se ga pomaka, preden se ga poje s kosom injere. Vsi so oblečeni tradicionalno, zato v prostoru prevladuje bela barva z značilnimi vzorci. Glasbeniki igrajo na tradicionalne instrumente, vzdušje je slovesno. Le kdaj pride kralj? Tako se prestavim v čas ob obisku vseh palač in ostalih zgradb znotraj kraljevega obzidja. Preseneti me arhitektura. Mešanica nubijske, arabske in baročne arhitekture. Tudi sama oblika zgradb ni tradicionalno etiopska. Seveda, Etiopijci so bili že od časa Aksumitskega imperija dobri trgovci. Potovali so po svetu in videli marsikaj. Izven kraljevega obzidja obiščem Fasiladasovo kopališče, spokojen in prijeten kraj z velikim bazenom iz časa Fasiladasa. Namen kopališča je bila osvežitev članov kraljeve družine, ki so lahko tudi kakšen dan ali več preživeli v hiški ob bazenu. Drugi pomen je bil religiozen. Tako nekdaj, kot danes, se Fasiladasovo kopališče uporablja enkrat letno v religiozne namene in sicer se bazen v času festivala Timkat (epifanija) napolni z vodo, ki jo škof posveti. Zatem se prisotni v vodi okopajo in s tem opomnijo na Jezusov krst v reki Jordan.

Z mislimi, polnimi zgodb iz časa kralja Fasiladasa in njegovih naslednikov obiščem še lepotico med 44 – timi cerkvami Gondarja, Debre Birhan Selassie. Polna simbolike prevzame s svojim prijetnim vzdušjem. Ena redkih v mestu je, ki je ohranila svojo originalno podobo iz 17. stoletja, saj so jo pred napadalnimi sudanskimi derviši obranile čebele. V velikem roju so odgnale vsiljivce in cerkev je ostala nedotaknjena. Je etiopska pravoslavna cerkev, zato je v njej obvezno kopija skrinje zaveze in cerkev je razdeljena na tipične tri predele. Skrinja zaveze? Uganko bomo razkrili v Aksumu. Najbolj poseben del cerkve Debre Birhan Selassie je gotovo njen strop, na katerem je naslikanih 122 angelov kerubov. Zakaj so tam in kakšen je njihov pomen, si vsak obiskovalec razlaga sam. V belo oblečeni verniki prihajajo na bogoslužje in umaknem se v središče modernega Gondarja ter preživim večer v lokalni prodajalni svežih sokov. Tako gosti so, da se sploh ne premešajo med sabo, ko jih več nalijemo v en kozarec. In tako slastni, da eden sploh ni dovolj!

Ajda Šter

Aktualna potovanja v Etiopijo:

Etiopija – udobna avantura 16 dni, odhod 24.10.2014 – 8.11. 2014

Etiopija – Timkat in Danakilska depresija 17 dni, odhod 12.1.2015 – 28.1. 2015