ETIOPIJA – V iskanju sledi o kraljici iz Sabe (3.del – Aksum)

Aksum, kjer zgodba o kraljici iz Sabe dobi trše temelje

Iz Gondarja vodi pot proti Aksumu čez gorovje Simien, med domačini poznano tudi kot »božje igrišče«. To ime zaživi, ko zagledam prve nenavadne oblike, ki jih je ustvarila narava. Tudi gorovje Simien še obiščem, a ne danes. Zdaj me najbolj vleče v Aksum, saj želim izvedeti čim več o kraljici iz Sabe. Po dolgih urah vožnje preko gorovja Simien in kasneje po severnih planotah Etiopije prispemo v Aksum. Na prvi pogled je Aksum tipično etiopsko mesto. Veliko ljudi na ulicah, nekaj kaotičnega prometa, prah v zraku, nedokončane stavbe in prijetno središče s kavarnami in restavracijami. Je to prašno mesto res nekoč bilo prestolnica prvega etiopskega imperija, Aksumitskega imperija? Misli v zgodbah preteklosti me spremljajo na sprehodu. Aksumitski imperij je uradno deloval med leti 100 in 940 n.š., a viri govorijo, da začetki segajo vsaj v obdobje prvega tisočletja p.n.š., ko je v Aksumu živela in delovala kraljica Makeda. Znana je tudi kot Šeba ali kraljica kraljevine Šebe ter kot Saba oz. kraljica kraljevine Sabe, govori se tudi o imenih Bilqis, Balqis in Nakuti. Mnogo imen za eno osebo. Marsikateri narod si jo lasti, ne le Etiopijci. A Etiopijci imajo nekaj trdnih dokazov in kraljico imenujejo Makeda. Imajo tudi zgodbo. Ko je Makeda kraljevala v Aksumu je nekoč slišala za veliko modrost kralja Salomona iz Izraela. Odpotovala je k njemu na obisk in po spletu mnogih dogodkov pripotovala domov noseča. Rodil se je sin po imenu Bayna Lehkem, kar pomeni »sin modreca«. Kasneje je bil okronan za kralja, naslednika svoje matere, pod imenom Menelik I. S to zvezo med Makedo in Salomonom se začne etiopska Salomonska dinastija.

V Aksumu obstaja kraj, imenovan palača Dungur. Med ljudmi je ta palača znana kot Makedina palača. Arheologi so palači določili čas nastanka med 4. In 6. stoletjem n.š., kar je več kot tisoč let za Makedo, a pod danes vidnimi temelji naj bi se skrivali starejši iz Makedinega časa. Z malo domišljije ostanki zaživijo v Makedinih časih in predstavljam si lepo, vplivno kraljico, kako obvladuje veličasten Aksumitski imperij. Pogosto spregledan v zgodovini ima izjemen pomen. Vpliv imperija se je širil po celotnem arabskem svetu, velikem delu Sredozemlja in celo do Indije. Aksumiti so bili spretni trgovci in so trgovali s slonovino, želvovino, dragulji in zlatom, za katere so v zameno prinašali nazaj v imperij svilo ter začimbe. Na prestolu se je zamenjalo veliko kraljev, od katerih so si mnogi dali postaviti izjemne posmrtne stele, ki jih še danes lahko vidimo na arheološkem nahajališču v Aksumu. Najdeni so tudi zapisi, ki govore o letnicah, kraljih in dogodkih. Končen zaton aksumitskega imperija je pospešilo širjenje islamskega imperija. Današnji Aksum je posejan z ostanki nekdanjih časov, od katerih jih še mnogo čaka na podrobnejše raziskovanje.

Zgodba o kraljici Makedi, kralju Salomonu in njunemu sinu Meneliku dobi še večji pomen pri cerkvi Marije Zionske v Aksumu, najpomembnejši cerkvi v Etiopiji. Njeni začetki segajo v 4. stoletje n.š., v čas vladanja pomembnega kralja Ezane. Zakaj je cerkev tako pomembna? Ker v majhni kapeli na ozemlju cerkve hranijo originalno biblično Skrinjo Zaveze. Skrinjo Zaveze naj bi v Aksum prinesel Menelik I, sin kraljice Makede in kralja Salomona. Ko je Menelik namreč odrastel, je šel obiskat svojega očeta v Izrael. Tam je preživel kar nekaj časa in se vrnil domov s Skrinjo Zaveze. Resnica ali zgodba in zakaj je Menelik sploh prinesel Skrinjo Zaveze v Aksum? Etiopijci vedo, da Skrinja Zaveze je v Aksumu. Vidi jo sicer lahko le posebej izvoljen skrbnik, ki to ostane vse življenje.

Aksum še vedno ostaja nerešena uganka. Govori se tudi o skritih zakladih, zakopanih nekje pod grobnicami starih vladarjev. Govori se o marsičem. Mesto ob vseh teh ugankah živi vsakodnevno življenje. Ko opazujem domačine, ki hite po opravkih, se sprašujem, koliko njih se sprašuje o vseh teh ugankah. A zanje verjetno ni ugank. So dejstva, v katera verjamejo. Kraljica Makeda je seveda obstajala in bila etiopska kraljica. Zgodba je predvsem lepa in romantična. Razmišljam o kraljici, kako se je pred davnimi leti odpravila na pot, ki je spremenila njeno življenje in etiopsko zgodovino. Njene potomke se danes ponosno sprehajajo po tem živahnem mestu s tipično tigrajsko frizuro. Je imela tudi Makeda takšno frizuro? Naj bo tako, da zgodba dobi še podobe. Ko se večer prevesi v noč in obrišem prah z obraza vem, da se še vrnem v to srčno mesto, polno skrivnosti.

Ajda Šter