Do Nordkappa in nazaj ali 13 000 km Evrope

Do Nordkappa in nazaj ali 13 000 km Evrope

Odločitev je padla nekega lepega popoldneva v maju ob občudovanju prelepih fotografij norveških fjordov. Kako lepo bi bilo to videti v živo! Zakaj pa ne! Tudi tistih nekaj pomislekov ni moglo do živega dobri ideji in že je bil tu začetek junija, z njim pa čas za odhod. Dobro bo še bolj spoznati našo domačo celino, Evropo in izkoristiti tisto vmesno obdobje med prvomajskimi in poletnimi potovanji. Kaj je lepšega, kot v prostem času med ostalimi potepanji še malo potovati!

Osnovni cilj je bil Nordkapp. Hitro so se mu pridružili še drugi. Kaj pa če bi šla preko Slovaške, Poljske, Litve, Latvije, Estonije in Finske tja gor in navzdol po drugi poti? To je ideja! In smo šli. Z osebnim avtom, šotorom, plinskim gorilnikom, izdatno zalogo špagetov in omakic ter juhic, tistih kurjih za dušo in še nekaj malenkostmi. Manj je več, to je tisto pravilo ki vedno deluje.

Cilj osvojen 15. dan

Spoznavanje držav ob poti je bilo kar se da vznemirljivo. Od strašljivih gradov visoko na skalnih osamelcih na Slovaškem, do koncentracijskih taborišč in velikih zgodovinskih mest Poljske, presenetljivo lepe obale s snežno belo mivko Litve in prijetne prestolnice Latvije, Rige. Za njimi je bil na vrsti še pravi biser, Estonija s svojimi skrivnostnimi vasicami, svetilniki kot iz pravljic in tistimi simpatičnimi mlini na veter. Ne gre pozabiti svetovljanskega Talina, od koder preko Baltika vodi trajekt, poln zabave željnih Fincev, navdušenih nad estonskimi cenami opojnih pijač.

Finska, točno taka kot iz romana Arta Paasilinne, navdušuje s svojo deželo jezer, Božičkom in prostrano pokrajino z nešteto drevesi. Iz nje severa, bolj natančno z bližine jezera Inari, pelje cesta proti najbolj severni točki Evrope. North Cape oz. Nordkapp je danes za vozila dostopen preko predora pod morjem. Seveda, še kako je bil potreben ob množici obiskovalcev, ki vsak dan osvojijo to trofejo, ki je na seznamu tistih krajev, ki jih je v življenju res lepo videti. 15. dan po odhodu iz Slovenije ga doseževa tudi midva.

To je lep trenutek, ko z množico ljudi ob polnoči stojiš in čakaš, da se bo nebo razjasnilo in boš ugledal polnočno sonce. Tisto, ki nikoli ne zaide. Skupina stoji pod tistim znamenitim globusom tik na rtu in nazdravljajo vsak s svojo majhno stekleničko šampanjca. Tukaj se pišejo nepozabni spomini in še tisti veter in mraz ne motita tako zelo!

Norveška – dežela, kjer ti velikokrat zastane dih

Brez dvoma ena najlepših dežel na svetu. Z neizmerno bogato zbirko čudovitih krajev, ki presenečajo iz kilometra v kilometer. In se zdi, kot da je neizčrpna. Ko imaš občutek, da si že videl najlepši fjord, bo na drugi strani enega od številnih predorov še en vsaj tako če ne še bolj lep! Ne samo fjordi, ampak tudi fantastični samotni otočki, ribiške vasice na kolih, rdeče – bele hiške s travnato streho, nenavadne gore, osupljivi ledeniki, kristalno čisto morje, pravljična mesta. Divja, samosvoja, nenavadna, svobodna. Ena najdražjih držav na svetu, kjer je tudi kavica v lokalu pravi luksuz. A narava je neprecenljiva.

S to svojo presunljivo lepo zunanjo podobo naju Norveška zaustavi za slaba dva tedna. In še takrat se je težko ločiti od panoramskih cest in lepih presenečenj narave, ki jih pripravlja na vsakem ovinku. Teh res ni malo na njeni 25 148 km dolgi obali! Od ovinkov, fjordov, otočkov, predorov k mostovom, mlinom na veter, neskončnim ravnim poljem. Pot nazaj naju je namreč peljala preko južnega dela Švedske v deželo pravljic Hansa Christiana Andersena, Dansko. Od tam občudovat ozke ulice in njega prebivalke s presežkom ljubezni v prestolnici Nizozemske, pozdravit Evropski parlament in zanimiv atomium v Bruslju, za zaključek je bil na poti še Luxembourg z največjo gostoto bencinskih črpalk na kvadratni kilometer. Ja, uganili ste, cena goriva je nadvse ugodna!

Ponovno na domači zemlji in še vedno pri zbiranju vtisov s te dolge in lepe poti. 13 000 km in 14 držav, slabih pet tednov. Zvrhan koš zgodb, ki komaj čakajo, da bodo zapisane.

Ajda in Matej