Etiopija, naša dolgoletna ljubezen. Tokrat nas je pot vodila na jug Etiopije, med plemena. Za začetek smo spoznali plemeni Dorze in Konso ter zapluli po jezeru Chamo. Ja, to je plemenska Afrika, kot si jo vsi predstavljamo. Slike povedo svojo zgodbo, doživetje v živo pa doda ozadje.

Kaj narediti, ko te obkolijo nadobudni fantje plemena Karo (velja tudi za ostala plemena): začneš guncati afne! Najbolj jim je všeč, če se znamo pohecati… Dolina reke Omo je kot dokumentarni film o plemenih v živo. Takšen svet prav zares obstaja. Težko si je to predstavljati, dokler tega ne doživiš.

Prisotni smo bili tudi na obredu “preskakovanja bikov” plemena Hamer, pri katerem mlad fant postane moški. Edinstveno, neponovljivo. Lahko bi o tem napisali neskoncno besed, a so zaenkrat fotografije dovolj.

Seveda brez obiska plemena Mursi doživetje plemen Južne Etiopije ni popolno. V 10 letih, odkar zahajamo v te pozabljene kraje, se je marsikaj spremenilo. A vsekakor je srečanje z Mursiji neprimerljivo s čemerkoli.

Za konec nas je navdušil še krater El Sod s črnim jezerom. Od dalec zgleda fenomenalno. Od blizu bi videli se na stotine ljudi, ki v tem jezeru kopljejo sol. Pod črno vodo se namreč skriva več deset metrov debela plast zelo kvalitetne soli.

Postanek v Istanbulu na poti domov. Nikoli se ne razveselimo dolgega čakanja med dvema letoma, če smo odkriti. A včasih drugače ne gre in namesto presedanja po neudobnih letaliških stolih smo se tokrat zapeljali v središče nam zelo domačega Istanbula. Seveda brez obveznega postanka pri turških slaščicah ni šlo in prav tako smo z veseljem še kdo ve katerič slikali Hagio Sophio.

Facebooktwittergoogle_pluspinterestmail

Kategorije: ,

Blog napisal/a Matej Hudovernik

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja